prehranska varnost – Platforma SLOGA

Kaj mora doseči mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2022 (COP27)

Fri, 11 Nov 2022 12:01:24 +0000

Nemška organizacija Welthungerhilfe je pripravila minimalna pričakovanja glede dosežkov na COP27, ki bodo imeli zelo močne posledice na globalno prehransko varnost.

Geopolitične napetosti predstavljajo veliko grožnjo za že tako majhen napredek na področju podnebnih sprememb, ki je bil dosežen od lanske konference o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26).

S konfliktom v Ukrajini se ponovno promovira konflikt med vzhodom in zahodom, vse velesile pa se hkrati borijo za prevladujoč vpliv na Afriškem kontinentu. Slednje pa predstavlja pomembno oviro za nujno potrebno mednarodno sodelovanje za zaščito podnebja.

Podnebne spremembe bodo do konca tega desetletja ogrozile več kot 100 milijonov najrevnejših ljudi v Afriki. V Somaliji, Kiniji in etiopiji že vlada lakota. Na celotnem območju Sahela se je razpoložljivost vode v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot 40 odstotkov zaradi zaradi podnebnih sprememb in drugih dejavnikov. Afriški kontinent proizvede globalno zgolj 3,3% emisij, hkrati pa čuti najhujše posledice.

Podrobneje v poročilu.

Stališče platforme SLOGA glede trenutno potekajočega podnebnega vrha COP27.

Poziv platforme SLOGA ob začetku COP27

Pripravil: MH

Prispevek Kaj mora doseči mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2022 (COP27) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posledice ukrajinske krize na prehransko varnost

Platforma SLOGA — Fri, 04 Mar 2022 08:14:06 +0000

Prve posledice napada na Ukrajino so humanitarne. Vojaški napad je povzročil največjo humanitarno katastrofo v povojni Evropi. Ocene Združenih narodov so, da lahko pričakujemo do 12 milijonov beguncev in notranje razseljenih oseb. Do danes je Ukrajino zapustilo skoraj milijon ljudi, predvsem žensk in otrok, ki potrebujejo pomoč. Begunci prihajajo tudi v Slovenijo. Nevladne organizacije smo se že samoorganizirale in preko svojih mednarodnih mrež že nudimo pomoč beguncem. Vzpostavljeno je delovanje koordinacijske skupine nevladnih in humanitarnih organizacij, okrepili smo obveščanje javnosti o naših prizadevanjih ter vzpostavili stik z vladnimi institucijami. Pripravljenost pomagati je med prebivalci visoko.

Posledice so in bodo tudi na področju prehranske varnosti. V zadnji desetletjih je črnomorska regija postala izjemno pomembna dobaviteljica žita in oljnic. Še leta 1990 neto uvoznica žitaric, danes prispeva 12 % vseh kalorij, s katerimi se trguje v svetu. Po podatkih inštituta IFPRI Severna Afrika in Bližnji Vzhod uvozita več kot 50 % žitaric in velik delež pšenice in ječmena iz te regije. Na svetovnem trgu sončničnega olja Ukrajina prispeva skoraj 50 %. V kolikor bi prišlo do poškodovanja infrastrukture za prevoz, hrambo, pretovor in nakladanje v Ukrajini in na ukrajinski črnomorski obali, bi to povzročilo še dodatne izgube. V vsakem primeru pa bodo gotovo narasle cene teh pridelkov.

Vse to se dogaja v obdobju, ko smo priča naraščanju cen hrane. Napad na Ukrajino bo cene hrane potisnil še navzgor in tako zaostril pogoje za uvoz hrane predvsem v državah z najnižjimi dohodki. Prav (vojaški) konflikti so ključni dejavnik lakote in prehranske negotovosti v svetu, kot ugotavlja Svetovni program za hrano (WFP). Že danes strada 283 milijonov ljudi, 45 milijonov jih je na robu lakote – skupaj več kot 800 milijonov ljudi trpi za pomanjkanjem hrane. Napad na Ukrajino bo te razmere samo še zaostril.

Po drugi strani smo priča tudi naraščanju cen zemeljskega plina, ki je pomemben za proizvodnjo dušikovih in kalijevih umetnih gnojil. Tudi v tem primeru bodo največje posledice čutili najšibkejši.

Nevladne organizacije in mnoge svetovne institucije ugotavljamo, da je sredstev za zmanjšanje razlik in neenakosti v svetu premalo, da je potrebno uresničiti vse zaveze. Zaveze za investiranje v prilagajanje in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, zaveze držav globalnega Severa, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0.7 % bruto narodnega dohodka. Milijoni beguncev, potrebe po humanitarni pomoči in razvojni pomoči, bodo samo še zaostrile boj za sredstva. Lahko pričakujemo, da bodo najbolj izpostavljene spet najbolj ranljive države globalnega Juga, države z najnižjimi dohodki.

Zato je prav, da na Vlado Republike Slovenije in na institucije Evropske unije naslovimo apel, da bo potrebno poleg humanitarne pomoči povečati dostopnost razvojne pomoči. Skladno z načelom, da ne bomo nikogar pustili ob strani, kot smo si zapisali v Agendi 2030.

Albin Keuc

Prispevek Posledice ukrajinske krize na prehransko varnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Še milijarda več tistih, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane?

Platforma SLOGA — Mon, 29 Nov 2021 13:05:10 +0000

Približno tri milijarde ljudi ali skoraj 40 % svetovnega prebivalstva, si ne morejo privoščiti zdrave prehrane, še ena milijarda ljudi pa bi se jim lahko pridružila, če bi nadaljnji nepredvidljivi dogodki zmanjšali prihodke za tretjino, kaže novo poročilo Agencije ZN za prehrano (FAO).

Poročilo FAO o stanju na področju prehrane in kmetijstva (SOFA) – Povečanje odpornosti agroživilskih sistemov na pretrese in strese, Making agrifood systems more resilient to shocks and stresses – navaja, da bodo nepredvidljivi pretresi brez ustrezne priprave še naprej ogrožali te sisteme.

Več odpornosti

FAO poudarja, da morajo države zmogljivost svojih agroživilskih sistemov za prenašanje šokov, kot so pandemija covid-19, ekstremni vremenski dogodki ter porast rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev.

Agroživilski sistemi – splet dejavnosti, povezanih s proizvodnjo živilskih in neživilskih kmetijskih proizvodov ter njihovim skladiščenjem, predelavo, prevozom, distribucijo in porabo – letno proizvedejo 11 milijard ton hrane in neposredno ali posredno zaposlujejo milijarde ljudi.

Medtem ko so bili proizvodnja hrane in oskrbovalne verige v preteklosti ranljivi za podnebne ekstreme, oborožene spopade ali povišanje svetovnih cen hrane, sta pogostost in resnost teh pretresov vse pogostejši.

Konkretni ukrepi

Poleg tega bi motnje v ključnih prometnih povezavah lahko zvišale cene hrane za približno 845 milijonov ljudi.

Poročilo vključuje kazalnike na ravni držav v več kot sto državah članicah z analizo dejavnikov, kot so prometna omrežja, trgovinski tokovi ter razpoložljivost zdrave in raznolike prehrane.

Čeprav se države z nizkimi dohodki na splošno soočajo z veliko večjimi izzivi, so ogrožene tudi države s srednjimi dohodki. V Braziliji, na primer, 60 odstotkov vrednosti izvoza te države prihaja iz ene same trgovinske partnerice, kar ji v primeru šoka, ki bi jo prizadel, zmanjšuje možnosti.

Priporočila

FAO na podlagi dokazov v poročilu podaja vrsto priporočil.

Ključna je diverzifikacija – akterjev, virov surovin, proizvodnje, trgov in dobavnih verig -, da bi ustvarili več poti za ublažitev šokov.
Podpiranje razvoja malih in srednjih kmetijsko-živilskih podjetij in zadrug bi prav tako pomagalo ohraniti raznolikost v domačih vrednostnih verigah.
Drugi ključni dejavnik je povezljivost. Dobro povezana omrežja hitreje premagujejo motnje s premikanjem virov oskrbe in kanalov za prevoz, trženje, vložke in delovno silo.
Za zagotovitev sveta brez lakote je ključnega pomena izboljšati odpornost ranljivih gospodinjstev. To je mogoče doseči z izboljšanjem dostopa do sredstev, raznovrstnih virov dohodka in programov socialne zaščite.

Prispevek Še milijarda več tistih, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključ do prehranske varnosti v rokah žuželk?

Mon, 15 Nov 2021 07:58:16 +0000

Evropska komisija je pretekli teden odobrila vstop na trg novega živila, in sicer žuželke Locusta migratoria (kobilica selka). Žuželke, ki jih vsak dan že uživajo milijoni ljudi na svetu, so alternativni vir beljakovin, ki bi lahko olajšal prehod na bolj trajnosten prehranski sistem. Zahodni svet je do uživanja žuželk (neupravičeno?) zadržan.

Kobilica selka bo v obliki zamrznjenih, posušenih in prašnih izdelkov in tržena kot prigrizek ali kot živilska sestavina v številnih živilskih proizvodih. Izdelki z vsebnostjo novega živila bodo opremljeni z oznako o morebitnih alergičnih reakcijah.

Na evropskih krožnikih že mokar
Dovoljenje je bilo izdano po strogi znanstveni presoji Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je ugotovila, da je kobilica selka varna za uporabo

Uredba o novi živilih pomaga živilskim podjetjem pri uvajanju inovativnih živil na trg EU, hkrati pa zagotavlja njihovo varnost in zadeva vsako hrano, ki v EU ni bila v veliki meri zaužita pred 15. majem 1997. Nanaša se na tako raznoliko hrano, kot so žuželke, alge, nove rastlinske beljakovine ali tradicionalna hrana iz tretjih držav, in bo prispeval k ciljem strategije od vil do vilic.

Junija lani je bil sušeni rumeni mokar prva žuželka, ki je z uredbo Komisije vstopila na trg kot novo živilo.

Rešitev za svetovno lakoto?
V različnih študijah je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) žuželke opredelila kot zelo hranljiv in zdrav vir prehrane z visoko vsebnostjo maščob, beljakovin, vitaminov, vlaknin in mineralov.

Po navedbah FAO se žuželke kot hrana pojavljajo kot posebej pomembno vprašanje v enaindvajsetem stoletju zaradi naraščajočih stroškov živalskih beljakovin, negotovosti s hrano, okoljskih pritiskov, rasti prebivalstva in vse večjega povpraševanja po beljakovinah v srednjem razredu. Zato je treba najti alternativne rešitve za konvencionalno živinorejo.

Žuželke, ki jih vsak dan uživajo milijoni ljudi na svetu, so bile v okviru strategije “od vil do vilic” opredeljene kot alternativni vir beljakovin, ki bi lahko olajšal prehod na bolj trajnosten prehranski sistem.

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Wikipedia/SLOGA

Prispevek Ključ do prehranske varnosti v rokah žuželk? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V 91 državah sveta je večina otrok premalo hranjenih

Platforma SLOGA — Wed, 22 Sep 2021 20:00:49 +0000

V odločilnem obdobju, ko otroci začnejo uživati čvrsto hrano, le vsak tretji otrok dobiva dovolj raznoliko prehrano, da lahko dobro raste. Novo Unicefovo poročilo razkriva, da otroci, mlajši od dveh let, ne dobivajo ustrezne hrane in hranil, ki jih potrebujejo za uspešno in dobro rast, kar posledično povzroča nepopravljivo škodo njihovemu razvoju.

Poročilo »Fed to fail? The crisis of children’s diets in early life« je bilo objavljeno pred današnjim vrhom Združenih narodov o prehranskih sistemih. Opozarja na dejstvo, da vse več revščine, neenakosti, konfliktov, katastrof, povezanih s podnebjem, in izrednih razmer na področju zdravstva, kot je denimo pandemija covida-19, prispeva k poglabljanju prehrambene krize najmlajših prebivalcev sveta.

»Ugotovitve, ki jih navaja poročilo, so jasne: ko gre zares, na milijone malčkov dobesedno hranimo za neuspeh,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Slaba prehrana v prvih dveh letih življenja lahko nepopravljivo škodljivo vpliva na hitro rastoča telesa in možgane majhnih otrok, kar posledično vpliva tudi na njihovo šolanje, možnosti zaposlitve in prihodnost. S tem smo bili sicer seznanjeni že vrsto let, vendar je bilo na področju zagotavljanja prave vrste hranljive in varne hrane malčkom le malo napredka. Pravzaprav bi lahko stalne motnje, do katerih prihaja zaradi covida-19, celo bistveno poslabšale stanje na tem področju.«

Analiza 91 držav je pokazala, da le polovica otrok v starosti med 6 in 23 mesecev prejema vsaj najmanjšo priporočeno količino dnevnih obrokov, samo tretjina pa jih zaužije vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, ki jih potrebujejo za uspešno rast.

Pandemija še naprej povzroča motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev in v revščino peha vse več družin, poročilo pa razkriva tudi, da vpliva na način, na katerega družine hranijo svoje otroke. Raziskava, ki so jo izvedli v mestnih gospodinjstvih v Džakarti, je denimo pokazala, da je morala vsaj polovica družin prenehati s kupovanjem hranljivih živil. Posledično se je v letu 2020 odstotek otrok, ki zaužijejo vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, v primerjavi z letom 2018 zmanjšal za tretjino.

Več iz Unicefovega poročila.

Fed to Fail – FULL REPORT – Child Nutrition Report 2021

Prispevek V 91 državah sveta je večina otrok premalo hranjenih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prehranska varnost ena od prioritet slovenskega predsedovanja

Platforma SLOGA — Wed, 07 Jul 2021 10:07:56 +0000

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan se je udeležil spletnega dogodka na visoki ravni “Odporen, vključujoč in varen prehranski sistem za države Afrike, Karibov in Pacifika”, ki ga je organizirala Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), sporoča ministrstvo za zunanje zadeve.

Tokratni dogodek je bil organiziran v sklopu pripravljalnih dogodkov na letošnji vrh Združenih narodov o prehrani »Food Systems Summit 2021«. Namen vrha bo pozvati vse akterje po svetu k sodelovanju in skupnemu ukrepanju z namenom, da se spremeni način, kako svet proizvaja, porablja in razmišlja o hrani.

Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav združuje 79 držav, kar predstavlja pomemben del svetovnega prehranskega sistema. Državni sekretar dr. Raščan je pozdravil velik potencial preoblikovanja prehranskih sistemov držav OACPS, saj je to ključen element za doseg ciljev trajnostnega razvoja. Transformativni učinki bi lahko imeli velik potencial za spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, zaščite živalskih in rastlinskih vrst ter odpornosti družb.

Državni sekretar dr. Raščan je še poudaril, da je pandemija covida-19 povzročila velike spremembe v svetu in poglobila obstoječe neenakosti. Človeški razvoj, zlasti prehranska varnost, je znova pridobil svoj pomen in predstavlja eno od prioritet predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Prehranska varnost ena od prioritet slovenskega predsedovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo “Sustainable Marketplace Series: Bananas”

Platforma SLOGA — Wed, 27 May 2020 10:32:21 +0000

Izšlo je poročilo z naslovom “Sustainable Commodity Marketplace Series: Bananas”, ki je del serije, ki predstavlja tržne informacije in analize kmetijskih pridelkov z namenom spodbujanja preglednosti, znanja in strateškega odločanja za trajnostni razvoj.

Banane so četrti najpomembnejši osnovni pridelek (po pšenici, koruzi in rižu) na svetu. Sektor pa se sooča z različnimi vprašanji trajnosti, vključno z boleznimi, vplivi podnebnih sprememb, prekomerno uporabo pesticidov in slabimi delovnimi praksami.

Glavne ugotovitve poročila so:

Severna Amerika in Evropa spodbujata povpraševanje po trajnostno pridelanih bananah, ki na nekaterih trgih predstavljajo 10-odstotni delež.
Od leta 2008 do 2016 je proizvodnja banan, skladnih s t.i. Voluntary Sustainabily Standard – VSS (Prostovoljni standardi trajnosti), zrasla in predstavlja vsaj 7 % sektorja (36% izvoza).
Rainforest Alliance, Organic in Fairtrade so top VSS v sektorju.
Ocenjuje se, da bo svetovna poraba banan do leta 2025 dosegla 136 milijonov ton, za 20 milijonov ton več kot leta 2017.
Banane predstavljajo pomemben vir hrane in zanesljivo oskrbo za več kot 400 milijonov ljudi.
Azija je regija z največjo pridelavo, vendar 80% izvoženih banan prihaja iz Latinske Amerike in Karibov.

Prvih pet poročil v seriji se osredotoča na kavo, kakav, čaj, sladkor in palmovo olje. Prihodnji poročili bosta zajeli bombaž in sojo.

Publikacija je sicer na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Poročilo “Sustainable Marketplace Series: Bananas” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletni pogovor: COVID-19 – Nastajajoči problemi in potencialni odzivi na ravni držav

Platforma SLOGA — Fri, 24 Apr 2020 08:37:55 +0000

COVID-19 ustvarja vrsto novih izzivov za gospodarsko rast in socialno blaginjo. Strokovnjaki z Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambenih politik (IFPRI) se bodo pogovarjali o tem, kaj lahko pričakujemo in kako se lahko partnerske države odzovejo, da spodbudijo prehransko varnost, prehrano in pravičnost.

Po uvodu generalnega direktorja IFPRI, Johana Swinnena, bodo sledile hitre predstavitve:

– Gospodarske posledice Covida-19 v Egiptu: Clemens Breisinger, višji znanstveni raziskovalec, IFPRI

– COVID-19 in prehranska kriza: Derek Headey, višji znanstveni raziskovalec, IFPRI

-COVID-19 in vrednostne verige v kmetijstvu v Etiopiji: Bart Minten, višji znanstveni raziskovalec, IFPRI

– COVID-19 in neformalni trgovci z živili v Afriki – odzivi vlade in ubogljivost državljanov: Danielle Resnick, višja znanstvena raziskovalka, IFPRI

– COVID-19 in socialna zaščita, ki upošteva razlike med spoloma: Shalini Roy, znanstvena raziskovalka, IFPRI.

Moderatorka dogodka bo Rajul Pandya-Lorch, vodja komunikacij in vodja osebja v pisarni generalnega direktorja.

Dogodek bo 30. aprila, med 15.00 in 16.15 in je brezplačen, registracije prek spletnega obrazca.

Prispevek Spletni pogovor: COVID-19 – Nastajajoči problemi in potencialni odzivi na ravni držav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo o prehranski varnosti za leto 2019

Platforma SLOGA — Tue, 05 Nov 2019 13:55:49 +0000

Izšla je nova publikacija o prehranski varnosti The State of Food Security and Nutrition in the World 2019, ki je pomembno merilo napredka pri cilju trajnostnega razvoja odprave lakote. Poročilo prinaša posodobljeno oceno števila lačnih ljudi po svetu, vključno z nacionalnimi in regionalnimi podatki ter zadnjimi podatki o podhranjenosti otrok ter debelosti med otroci in odraslimi. Po desetletju upadanja lakote, v zadnjih letih število ljudi, ki trpijo zaradi lakote spet postopoma narašča.

Poročilo prav tako ponuja analizo razlogov za lakoto in podhranjenost, letošnja izdaja pa se še posebej soredotoča tudi na vpliv upočasnjevanja ekonomije. Poročilo skupaj s FAO pripravljajo tudi International Fund for Agricultural Development (IFAD), UNICEF, World Food Programme (WFP), in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Poročilo The State of Food Security and Nutrition in the World je vsakoletno poročilo FAO, IFAD, UNICEF, WFP in WHO o napredku pri odpravljanju lakote, doseganju prehranske varnosti in izboljšanje prehane ter poglobljena analiza ključnih izzivov za doseganje cilja v kontekstu Agende 2030 za trajnostni razvoj. Poročilo je namenjeno široki publiki, vključno z oblikovalci politik, mendarodnimi organizacijami, akademskimi institucijami in splošno javnostjo.

Poročilo lahko prenesete tukaj.

Prispevek Poročilo o prehranski varnosti za leto 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Forum FER: Kaj smo storili?

Platforma SLOGA — Thu, 31 Jan 2019 11:22:05 +0000

Forum FER, nova članica platforme SLOGA, je danes objavila novico o projektu, ki ga s podporo ministrstva za zunanje zadeve izvajajo v Ugandi. V sodelovanju z lokalno begunsko organizacijo naslavljajo izziv prehranske suverenosti begunskega in lokalnega prebivalstva, med njimi največji delež predstavljajo ženske. To prebivalstvo sodi med najbolj ogroženo v Ugandi in vedno pogostejše humanitarne krize kot posledica podnebnih sprememb jih delajo le še bolj ranljive.

Projekt Foruma FER se usmerja k zagotavljanju večje varnosti preskrbe s hrano in vodo na način, ki ne obremenjuje okolja, prav tako ozavešča o posledicah podnebnih sprememb širše, kot tudi o možnostih zmanjšanja lastnega odtisa na okolje. V povezavi s tem izpostavljajo ugotovitve globalne pobude za prilagajanje Notre Dame, ki Ugando uvršča kot 9. najbolj ranljivo državo na svetu in kot 27. najmanj pripravljeno na prilagajanje posledicam podnebnih sprememb ter naštejejo le nekatere konkretne posledice dviga povprečne temperature.

Vabljeni tudi k ogledu videa mladih ugandskih pevcev, ki pa nikakor ne velja le za Ugando. Kot pravi besedilo pesmi: in kakšen je sedaj načrt?

Vir: Forum FER

Prispevek Forum FER: Kaj smo storili? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

EU Center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost začel delovati

Platforma SLOGA — Wed, 28 Nov 2018 16:53:36 +0000

Z 28. novembrom 2018 je začel delovati nov center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost. Center znanja, ki ga bo vodilo Skupno raziskovalno središče, bo zbiral znanstvene podatke v podporo globalni zavezi EU za odpravo lakote v tretjih državah.

Skupno raziskovalno središče kot znanstvena služba Evropske komisije koordinira centre znanja in kompetenc, ki zbirajo znanstvene dokaze ter zagotavljajo orodja in storitve za vsa področja politik EU.

Pred tem so bili že vzpostavljeni centri znanja za bioekonomijo, teritorialne politike, migracije in demografijo, obvladovanje tveganja nesreč ter goljufije s hrano in kakovost hrane.

Ukrpei za zmanjševanje lakote so opredeljeni tudi v drugem cilju trajnostnega razvoja.

Prispevek EU Center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost začel delovati je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kriza biotske raznovrstnosti lahko pripelje do velike izgube hrane

Platforma SLOGA — Wed, 22 Aug 2018 10:27:43 +0000

Izguba habitata je ključni dejavnik za izumrtje biotske raznovrstnosti. Nove raziskave so pokazale, da kriza biotske raznovrstnosti lahko pripelje do velike izgube hrane. Vsak dan je potrebno nahraniti približno 386.000 novih ust, v istih 24 urah pa znanstveniki ocenjujejo, da je izumre med eno in stotimi vrstami. Za reševanje krize biotske raznovrstnosti moramo najti način, kako dati naravi več prostora.

Nova raziskava, objavljena v Nature Sustainability, je pokazala, lahko izgubljamo veliko hrane – ampak koliko, je res odvisno od tega, kako smo se odločili, da izkoristimo naravni prostor. Če bi tega pravilno izkoristili, bi lahko pomenilo, da bi morali ponovno premisliti, kako izvajamo kmetijstvo in ohranjanje narave.
Kmetijstvo in naselja že pokrivajo 37 odstotkov Zemljinega kopnem brez ledu, tako da je težko našli način, da bi pol planeta rezervirala za ta namen na način, ki spoštuje potrebe drugih vrst, ne da bi izgubili nekaj naših kmetijskih zemljišč.

Študija je tudi pokazala, da bi lahko polovica planeta naravi povečala zmerno in tropsko gozdno pokritost za 30 do 40 odstotkov, kar bi pripomoglo k boju proti podnebnim spremembam in tako zmanjšalo kmetijske izgube zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Še več, naravni prostor lahko poveča vidike biotske raznovrstnosti, pomembne za čebele – povečanje količine hrane, ki jo lahko proizvedemo na določenem območju, in pomaga pri izravnavi nekaterih izgub, ki bi lahko nastale zaradi ohranjanja.

Biotska raznovrstnost je pomemben del agenda 2030, in sicer so ukrepi zapisani v 15 cilju trajnostnega razvoja: Z nujnimi in odločnimi ukrepi zmanjšati degradacijo naravnih habitatov, preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti in do leta 2020 zavarovati ogrožene vrste ter preprečiti njihovo izumrtje.

Podrobneje

Prispevek Kriza biotske raznovrstnosti lahko pripelje do velike izgube hrane je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.