otroci – Platforma SLOGA

Omogočimo lažjo inkluzijo: javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke

Hexagon — Thu, 27 Mar 2025 13:50:40 +0000

V ADRA, članici platforme SLOGA, so pripravili javno pobudo.

Boj proti diskriminaciji, neenaki obravnavi, spodbujanje socialne pravičnosti in inkluzija so ključne vrednote demokratične družbe. Kljub obstoječim pravnim osnovam za preprečevanje diskriminacije pa je obseg drugačne obravnave manjšinskih skupin v Sloveniji zelo problematičen (Bajt, Frank, Jalušič, & Ladić, 2023). To se jasno odraža na področju prehrane, predvsem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer otroci z različnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli mnogokrat nimajo dostopa do obrokov, prilagojenih njihovim potrebam, saj ti niso sistemsko zagotovljeni na nacionalni ravni. Zato se v tej pobudi spodaj podpisane organizacije zavzemamo za bolj inkluzivno izobraževalno okolje, kar lahko dosežemo z izboljšavami načinov zagotavljanja šolskih obrokov ter z dialogom o ustreznih in zadostnih prehranskih možnostih za vse.

Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti.

V omenjenih smernicah za prehranjevanje je sicer navedeno, da je “temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10), vendar je to edini del, ki kulturni izvor in veroizpoved sploh omenja. To pomeni, da pri oblikovanju smernic ta načela niso bila upoštevana, zaradi česar ne prispevajo učinkovito k doseganju svojega glavnega cilja. Medtem ko se zavedamo, da zagotavljanje ustrezne prehrane za otroke, ki ne jedo določenih vrst živil, predstavlja določen organizacijski in finančni napor, moramo upoštevati, da za mnoge otroke nasprotno pomeni, da v šoli cel dan ne jedo ali pa so jim ponujeni le priloga, kruh ali sadje (Porić, 2024), kar nedvomno niso ustrezni nadomestki za polnovreden obrok, ki zadostuje otrokovim potrebam. Mnogi otroci tako domov prihajajo lačni in oslabljeni, poleg tega pa zaradi občutka izobčenosti in drugačne obravnave doživljajo močne čustvene stiske. Takšna situacija predstavlja obliko diskriminacije, saj mnoge otroke postavlja v neugoden položaj v primerjavi z ostalimi učenci, kar pa je s psiho-socialnega vidika popolnoma nesprejemljivo.

Skozi pogovore z udeleženci fokusnih skupin smo kot delno ustrezno alternativo prepoznali zdrav polnovreden obrok, ki temelji na rastlinski prehrani, saj ta pokriva najobsežnejši spekter oseb, ki zaradi različnih razlogov določenih živil ne jedo. V večini primerov problem namreč predstavlja ravno meso, pa naj gre za način zakola in priprave (halal), prepovedano vrsto mesa (npr. svinjina) ali pa etično spornost. Z uvedbo možnosti izbire obroka, ki temelji na rastlinski prehrani, bi torej dosegli razbremenitev kuharjev, saj bi bilo za širok spekter oseb, ki določenih živil ne jedo, treba pripraviti le eno dodatno vrsto obroka. Take rešitve se poslužujejo tudi že nekatere šole v tujini, npr. na Finskem (Giorda, Bossi, Messina, & Risteco, 2014).

Ker v Sloveniji mnogo šol objavlja ustrezne mesečne jedilnike, nekatere pa otrokom omogočajo možnost izbire obroka brez svinjine ali brez mesa (Porić, 2024), je jasno, da naši predlogi ne predstavljajo nekaj neizvedljivega. Glede na mnoge izkušnje staršev je za vsakega možno najti ustrezno rešitev, če je odprt prostor za dialog. Prav tako praksa iz drugih držav, kot so Anglija, Francija in Finska, kaže, da šolska jedilnica z različnimi obroki, ki v obzir vzemajo kulturno, versko in etično prepričanje otrok, ne zagotavlja le enake obravnave, temveč predstavlja tudi prostor za razvijanje spoštovanja in razumevanja različnosti (Giorda et al., 2014).

Avtorji pobude si prizadevamo za širjenje razumevanja, da živimo v družbi, kjer sobivamo ljudje z različnimi vrednotami in prepričanji. Raznolikost, tudi pri prehranskih izbirah, ne ogroža nikogar in ne spodkopava identitete, temveč družbo bogati. Ključno vprašanje je, ali želimo vzgajati otroke v duhu strpnosti in sprejemanja ali pa nadaljevati prakso izključevanja. Zato pozivamo k odprtemu dialogu in vključevanju staršev pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile inkluzivno šolsko okolje za vse.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Problematika šolske prehrane za otroke, ki zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo določenih vrst mesa, je bila že mnogokrat tudi tema posveta z zagovornikom načela enakosti, vendar je postopek ponavadi ostal le na ravni posveta. Iz zapisnikov primerov (Zagovornik načela enakosti, 2024) pa je razvidno, da je nasprotovanje možnosti alternativne prehrane oz. zadostnih obrokov zagovornik načela enakosti označil za “hujšo obliko diskriminacije”, ko je zaradi dejanskega manjšega vnosa hrane ogroženo otrokovo zdravje. Tako so mnogi otroci deležni diskriminacije oz. drugačne obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj njihovo kulturno, versko in etično ozadje pri načrtovanju prehrane ni upoštevano, njihove prehranske potrebe pa tako ostajajo neslišane. Državni organi pri tem ne zagotavljajo nobene sistemske rešitve.

Možnost zagotavljanja prehrane brez svinjskega mesa in masti je septembra 2019 na predlog Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji že bila tema pogovora na seji Sveta vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, vendar glede na Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda omenjene seje (Ministrstvo za kulturo, 2019) ni razvidno, da bi vlada podala kakršen koli zaključen odgovor ali predlog, ki bi olajšal situacijo muslimanskih družin.

Za otroke, ki prispejo v Slovenijo iz drugih držav, je začetek šolanja v novem okolju izjemno stresen. Soočiti se morajo z izzivi prilagajanja novemu izobraževalnemu sistemu, premagovanja jezikovnih ovir in sklepanju novih prijateljstev. Hkrati pa se pogosto srečujejo tudi z neenako obravnavo in omejenimi možnostmi – še posebej na področju šolske prehrane. Pogosto se šolsko osebje ne trudi razumeti, da otrokove vrednote niso nekaj, kar lahko upoštevajo le doma, v šoli pa ne. So neločljiv del njihove identitete, ki ostaja z njimi skozi celoten proces integracije v novo okolje. Kljub temu pa se starši neprestano soočajo s komentarji, kot je “šola ni restavracija,” in berejo o tem, kako se mora osebje šol ukvarjati z njihovimi “kapricami” in “željami” (Hajdinjak, 2024).

Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da otroci hrane ne smejo prinašati od doma, kar v praksi pomeni, da jim pogosto ne preostane drugega, kot da skoraj cel dan ostanejo lačni. Poleg tega zaradi nejasnosti objavljenih jedilnikov otroci med šolskim kosilom sprašujejo učitelje, katera vrsta mesa je v obroku. Mnogi jim sčasoma začnejo odgovarjati, naj jih tega ne sprašujejo več, kar otroke postavi v zelo neprijeten položaj, saj ne vedo, ali obrok lahko pojedo ali ne.

Izjave staršev:

“Moja hči je vsak dan domov prihajala lačna, saj je v vrtcu pojedla le kakšen kos kruha. Ker osebje kljub našim prošnjam ni bilo pripravljeno pomagati in ji priskrbeti obroka, ki bi ga lahko jedla, smo morali zamenjati vrtec. V novem vrtcu, ki ji omogoča obrok, prilagojen njenim potrebam, se počuti bolj sprejeto in vključeno.” Družina iz Turčije
“Ko je bil moj otrok v prvem razredu, je učiteljico spraševal, kaj je v hrani. Enkrat mu je rekla: “Zakaj me vsak dan to sprašuješ? Naj tvoja mama pogleda jedilnik in poskrbi za to.” Ko sem pogledala jedilnik, je na njem pisalo le meso – katera vrsta mesa je bila, ni bilo navedeno. Učiteljica mi je rekla, da to ni njen problem in da jih je moj otrok motil s svojimi vprašanji.” Družina iz Alžirije
“Moj 5-letni sin se je zaradi drugačne obravnave in nezagotavljanja zadostnega obroka počutil izločenega. Počutil se je drugačnega. In občutek take drugačnosti je bil zelo globok.” Družina iz Turčije

Naše ključno sporočilo je, da zavračanje možnosti alternativne prehrane za otroke z različnimi kulturnimi, verskimi in etičnimi načeli ne bo spremenilo njihovih vrednot, vendar bo le poglobilo občutek izobčenosti in nevključenosti, čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav razvoj.

Z željo po izboljšanju situacije smo pripravili 6 PRIPOROČIL, ki ponujajo možnosti za razmislek o rešitvah, ki bi močno prispevale k psiho-fizičnemu blagostanju otrok in občutku sprejetosti.

Otroci oz. njihovi starši ali skrbniki naj imajo pravico do vpogleda v natančen seznam vseh sestavin, prisotnih v šolskih obrokih, ne le sestavin, ki so razvidne iz imena živil. Pogosto namreč prihaja do prikrite vsebnosti svinjskega mesa in drugih sestavin v obrokih zaradi zavajajočega imena živila. Tak primer je telečja hrenovka, ki kljub svojemu imenu lahko vsebuje tudi do 30 % svinjine. Poleg tega so imena živil na jedilniku pogosto nejasna, zaradi česar so starši v dilemi ali naj otroka odjavijo od obroka ali ne. Primeri takih imen so: mornarsko meso, mesni namaz, mesni sir, čebulna bržola, štajerska kisla juha, grahovo meso ipd. (Porić, 2024). Transparentni jedilniki so prednost za vse starše, ki želijo slediti prehrani svojih otrok, ne le za tiste, ki določenih živil ne uživajo zaradi kulturnega, verskega ali etičnega ozadja.
Vzgojno-izobraževalni zavodi naj pravočasno objavljajo jedilnike, vsaj v petek zvečer za naslednji teden, da lahko starši po potrebi otroka odjavijo od obroka. Kasnejša objava jedilnika namreč onemogoča staršem, da otroka odjavijo od obroka za ponedeljek. Če je npr. svinjina ali kakšna druga neprimerna sestavina prisotna v obroku v ponedeljek, nekateri otroci obroka ne jedo, starši pa ga kljub temu plačajo, kar je zanje tako finančno kot čustveno obremenjujoče. Poleg tega se z možnostjo pravočasne odjave izognemo nepotrebnemu zavrženju hrane (Porić, 2024).
Vzgojno-izobraževalni zavodi naj ponudijo možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo. Omenjenim otrokom se mora zagotoviti polnovredne obroke, pri čemer ponudba le priloge, kruha ali sadja ne zadostuje. Najprimernejšo alternativo je najbolje izbrati na podlagi dialoga s starši, katerih otroci obiskujejo določeno izobraževalno ustanovo. Inkluzivno izobraževa nje pomeni tudi vključevanje dialoga s starši in prisluhniti potrebam njihovih otrok.
Državni organi naj ponudijo sistemske rešitve, ki bodo vsem otrokom omogočile možnost izbire polnovrednega obroka v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje. Rešitve na individualni ravni, kot so dogovori z učitelji in kuharji, niso ustrezna alternativa. Sistemske rešitve naj se oblikujejo na nacionalni ravni, obenem pa naj posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi naredijo analizo različnega ozadja svojih učencev. Tako bodo lahko bolje prepoznali njihove potrebe in jih pri organizaciji šolske prehrane po svojih zmožnostih upoštevali.
Vzgojno-izobraževalni zavodi naj verskih prepovedi in etičnih načel ne enačijo z izmišljevanjem (Porić, 2024), saj to vodi do posredne diskriminacije na podlagi drugačne obravnave otrok, ki pripadajo skupini z drugačnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli. Učitelje in ostalo šolsko osebje naj se ozavešča o različnih prehranskih potrebah otrok in se med njimi spodbuja strpnost.
Opravi naj se ponoven pregled Smernic za prehranjevanje v vzgojno- -izobraževalnih zavodih in vanje vključi tudi napotke glede omejitev, ki vključujejo potrebe različnih družin oz. otrok. S tem bodo smernice tudi bolje stremele k doseganju temeljnega vzgojno-izobraževalnega cilja šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je “optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10).

Viri in literatura:

Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.
Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco.
Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislekkaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386
Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi.
Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-sejaSveta.pdf
Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamskaskupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf
Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/
Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnihzavodih.pdf

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Omogočimo lažjo inkluzijo: javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V dobrodelni akciji V Kranju dobro v srcu mislimo zbrali 15.107,83 evra

Hexagon — Wed, 12 Mar 2025 07:41:44 +0000

Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Društvom prijateljev mladine Kranj že šestič organizirala dobrodelno akcijo “V Kranju dobro v srcu mislimo”.

Akcija je potekala od 1. decembra 2024 do 22. januarja 2025, v tem obdobju pa so se zvrstili številni dogodki. Skupno je bilo zbranih več kot 15.000 evrov za pomoč posameznikom in družinam v stiski.

Prejemnike donacij so predlagale kranjske osnovne šole (OŠ Orehek, OŠ Predoslje, OŠ Matije Čopa, OŠ Janeza Puharja, OŠ Helene Puhar, OŠ Jakoba Aljaža, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Stražišče, OŠ Simona Jenka), Center za socialno delo Gorenjske, enota Kranj, ter Društvo upokojencev Kranj. Sredstva so prispevali posamezniki prek nakazil Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Društvu prijateljev mladine Kranj ter prek SMS donacij.

Na zaključni prireditvi je župan Mestne občine Kranj, Matjaž Rakovec, vsem donatorjem in organizatorjem dogodkov simbolično izročil ček z zbranimi sredstvi. Nato je znesek v višini 15.107,83 evra predal predsednici Društva prijateljev mladine Kranj, Jani Kovač, in generalni sekretarki Zveze prijateljev mladine Slovenije, Bredi Krašna.

V šestih letih dobrodelne akcije “V Kranju dobro v srcu mislimo” je bilo skupno zbranih približno 135.000 evrov, kar dokazuje, da Kranj premore izjemno srčnost in solidarnost.

“Z dobrodelno akcijo smo zbrali sredstva, ki bodo mnogim izboljšala življenje in jim omogočila lepšo prihodnost. Akcija ni le številka na računu, temveč pomeni boljše pogoje za otroke, družine in posameznike, ki bodo zaradi vaše dobrote lažje stopili v nov dan,” je na zaključni prireditvi poudaril župan Matjaž Rakovec.

“Sodelovanje v tej akciji ni zgolj finančne narave, temveč je izraz človečnosti, srčnosti in solidarnosti. Pokazali smo, da nam ni vseeno, da cenimo skupnost in da vsak lahko prispeva k boljšemu jutri,” je dodala Petra Žibert iz Zavoda za turizem in kulturo Kranj.

Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije je izpostavila, da v Sloveniji veliko ljudi živi pod pragom revščine. “Podpiramo tovrstne dobrodelne akcije in poudarjamo, da je Kranj na tem področju izjemno prizadeven. Hvala vsem za trud, upamo, da se prihodnje leto ponovno srečamo.”

Jana Kovač, predsednica Društva prijateljev mladine Kranj, pa je izrazila veselje, da društvo sodeluje v tej akciji že od njenega začetka: “Hvala vsem, ki ste prispevali in pripomogli k temu plemenitemu cilju.”

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Prispevek V dobrodelni akciji V Kranju dobro v srcu mislimo zbrali 15.107,83 evra je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Peticija za omejitev uporabe lastnih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Hexagon — Mon, 10 Mar 2025 07:01:19 +0000

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), članica platforme SLOGA, se je, kot podpisnica peticije za omejitev uporabe lastnih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pridružila pobudi za omejitev uporabe lastnih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in predlaga, da se dan 20. 2. izbere za “Dan brez telefona”, ko vsi prebivalci Slovenije odložimo pametne naprave za en dan.

Poziv k omejitvi uporabe zasebnih telefonov in digitalnih naprav v šolah in vrtcih

V več evropskih državah, med njimi na Norveškem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Italiji in Španiji, so že sprejeli ali oblikujejo zakonodajo, ki omejuje ali prepoveduje uporabo zasebnih telefonov in digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Raziskave namreč opozarjajo na negativne učinke prekomerne rabe zaslonov na učno uspešnost, duševno zdravje in socialni razvoj otrok.

Tudi v Sloveniji se mladi vse več časa zadržujejo pred zasloni, kar vodi v težave s pozornostjo, slabše bralne sposobnosti, zmanjšano telesno aktivnost, motnje spanja ter povečano tveganje za digitalno zasvojenost. Zaradi tega podpisniki poziva Vlado RS in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pozivajo k sprejetju zakonodajnih ukrepov, ki bi omejili uporabo zasebnih digitalnih naprav v vrtcih in šolah ter spodbujali izobraževanje o smiselni in varni uporabi tehnologije.

Predlagani ukrepi vključujejo tudi prenos dobrih praks iz držav, ki so že uvedle podobne omejitve, ter prilagoditev slovenskim razmeram. Cilj je otrokom in mladostnikom zagotoviti zdravo okolje za učenje, druženje in razvoj, ob hkratnem ozaveščanju o prednostih in pasteh digitalizacije.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Prispevek Peticija za omejitev uporabe lastnih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

TOM Ljubljana išče nove prostovoljce in prostovoljke

Hexagon — Thu, 20 Feb 2025 06:17:37 +0000

TOM telefon® – je edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji in deluje v okviru ZPMS, članice platforme SLOGA. Po telefonu, e-pošti in spletni klepetalnici nas lahko otroci in mladostniki kontaktirajo zaradi katerega koli vprašanja ali težave, od najmanjše do največje. TOM svetovalne skupine so v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu.

Želite vstopiti v svet otrok in mladostnikov in ga spreminjati na bolje?

S pridobljenim znanjem na TOM osnovnem izobraževanju, uvajanju in ob nadaljnji podpori supervizorjev boste otrokom lahko svetovali na telefonu, v spletni klepetalnici in prek e-pošte. Pridružite se mreži več kot 140 prostovoljcev, ki omogoča, da TOM nudi varen in neobsojajoč prostor za pogovor vsem otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v stiski.

TOM LJUBLJANA vabi vse, ki se zanimate za prostovoljno delo in opravljanje prakse na njihovem programu, na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 13. 2. 2025, ob 17. uri preko spletne aplikacije Zoom. Na informativnem sestanku vam bodo predstavili, kaj TOM je, kako deluje in postopek izbire kandidatov za opravljanje osnovnega izobraževanja.

Če se jim želite pridružiti, pišite na neza.jagodic@zpms.si. Vedno so veseli novih prostovoljcev!

TERMINI IZOBRAŽEVANJA

*Predavanje o varni rabi spleta poteka prek aplikacije Zoom. Vsa ostala izobraževanja potekajo v živo.

Pogoj za svetovalno delo na TOM-u je opravljeno osnovno izobraževanje ter uvajanje. Za pričetek svetovanja na kanalu telefon je obvezna udeležba na vseh terminih izobraževanja za telefonsko svetovanje in predavanju za varno rabo interneta. Pogoj za svetovanje na spletni klepetalnici in e-pošti je možno po opravljenem izobraževanju za svetovanje v spletni klepetalnici in e-pošti.

Več o prostovoljstvu na TOM spletni strani: https://www.e-tom.si/prostovoljstvo.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Prispevek TOM Ljubljana išče nove prostovoljce in prostovoljke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa

Hexagon — Sat, 15 Feb 2025 12:03:37 +0000

V oddaji Zelena luč na Valu202 je bila v oddaji o nujno potrebnih spremembah v prometu in prometni infrastrukturi z gostjama Marjeto Benčina, strokovnjakinja iz društva za sonaraven razvoj – Focus, ki je član Platforme SLOGA in Lea Rikato Ružić, prometno načrtovalko iz PNZ.

“Brez sprememb v prometu bo vse več ljudi prevozno revnih”

Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljajo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje na povezavi: https://365.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/175104490

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Prispevek V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podelitev certifikatov trenerjem na področju pravic otrok in žensk v federaciji BIH

Mon, 04 Jul 2022 13:59:25 +0000

Zavod Krog iz Slovenije, Društvo “Medica” iz Zenice in Center za izobraževanje in raziskovanje “Nahla” iz Sarajeva ta teden s podelitvijo certifikatov zaključujejo delavnice o otrokovih pravicah za osnovnošolce ter o pravicah žensk za ženske v vseh desetih kantonih federacije. Podelitev je potekala v okviru projekta “Za našo boljšo prihodnost – Izobraževanje in ozaveščanje o pravicah žensk in otrok v BiH “, ki ga financira Evropska unija.

Certifikate je prejelo 30 učencev in učenk različnih osnovnih šol ter dvajset žensk, ki so se na začetku projekta udeležili šest-dnevnega usposabljanja za trenerje na področju pravic otrok in pravic žensk, v nadaljevanju projekta pa so izvedli_e delavnice za ozaveščanje o pravicah otrok za svoje vrstnike in vrstnice na šolah ter ženske v različnih organizacijah, so sporočile Dr.sci. Sabiha Husić, direktorica Društva “Medica” Zenica, Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog in Sehija Dedović, predsednica Centra za izobraževanje in raziskovanje “Nahla”.

Delavnice so se izvedle za 400 osnovnošolskih otrok v starosti med 10 in 12 let ter za okoli 200 žensk iz vseh desetih kantonov federacije. Za vsako skupino je bilo izvedenih pet delavnic. Glavne teme delavnic za otroke so bile Mednarodna konvencija o otrokovih pravicah in različne pravice iz konvencije, različne vrste nasilja, kako nasilje prepoznati in se zaščititi pred njim ter kdo je odgovoren za zagotavljanje spoštovanja otrokovih pravic. Udeleženke na delavnicah o pravicah žensk pa so se pogovarjale o nasilju po spolu, Konvenciji o preprečevanju diskriminacije žensk (CEDAW) ter o Istanbulski konvenciji.

»Večina žensk iz naše skupine, ki živi pretežno na ruralnih območjih, do usposabljanja ni slišala za psihično nasilje ali ekonomsko nasilje, čeprav se s tema vrstama nasilja soočajo vse ženske. Slišale so za spolno in fizično nasilje, a nikoli za psihično in ekonomsko«, je povedala ena od žensk trenerk.

Ena od mladih trenerk, učenka ene od sodelujočih šol je medtem poudarila, da so se na srečanjih, ki jih je izvedla za sovrstnike in sovrstnice, »njeni sošolci in sošolke naučili, katere pravice imajo kot otroci, hkrati pa so se začeli bolj zavedati, da imajo tudi obveze in odgovornosti«.

Otroke trenerje so pri izvedbi delavnic za sovrstnike mentorirali njihovi učitelji in učiteljice, ki so tudi bili usposobljeni o otrokovih pravicah tekom projekta. Poleg tega so tako otroke kot ženske podpirali strokovnjaki s področja človekovih pravic iz partnerskih organizacij.

»Pred delavnicami sem se spraševala, če bom to zmogla. Ali me bodo udeleženke sprejele kot trenerko? Moja samozavest se je okrepila, saj sem imela podporo Medice tekom delavnic. Po zaključku treninga in delavnic je moje življenje kvalitetnejše«, je ob podelitvi certifikatov izjavila ena od trenerk.

Foto: Zavod Krog

Glavni cilj projekta “Za našo boljšo prihodnost – Izobraževanje in ozaveščanje o pravicah žensk in otrok v BiH ” je sicer ozaveščanje in izobraževanje žensk in otrok o njihovih pravicah ter njihovo opolnomočenje za aktivno sodelovanje pri spodbujanju spoštovanja pravic v družbi.

press release si 1.06.2022

Zenica/Sarajevo/Ljubljana, 12.06.2022

Prispevek Podelitev certifikatov trenerjem na področju pravic otrok in žensk v federaciji BIH je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Časoris spodbuja #MojaGlobalnaPrijateljstva

Platforma SLOGA — Wed, 01 Dec 2021 13:48:54 +0000

Časoris, spletni časopis za otroke, redno objavlja prispevke o strpnosti, sobivanju in okoljevarstvu, saj je pomemben del njegove uredniške politike prizadevanje za ohranitev planeta tudi za prihodnje rodove.

Tudi zato sodelujejo v projektih, ki odpirajo podobna vprašanja in širijo obzorja njihovih bralcev, Časorisov prostor pa dajejo na voljo podobno razmišljujočim organizacijam tudi v obliki projektnih partnerstev.

Za čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji so pri Časorisu zasnovali projekt #MojaGlobalnaPrijateljstva. Svoje mlade bralce so povabili, da za Časoris napišejo, kakšna vprašanja se jim porajajo o življenju v drugih državah in kaj jim pride na misel o Sloveniji. Prav tako so lahko objavili zgodbo svojega globalnega prijatelja – kje živi, kako se njegova država razlikuje od naše ali kako ji je podobna – ali fotografijo države, ki bi jo želel spoznati.

“Želeli smo, da bi otroci začeli razmišljati o pomembnih tematikah, s katerimi se morda ne srečujejo vsak dan, a so zelo pomembne za našo skupno prihodnost,” pojasnjuje Sandra Hanžič iz uredništva Časorisa. To so na primer podnebne spremembe in z njimi povezani podnebni begunci ter pomen vode, trajnostnega razvoja in globalnega učenja, pa tudi evropska prihodnost in enakost spolov. Opozoriti smo želeli tudi na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, ki se zdaj počasi zaključuje.

Njihovo pozornost je Časoris pritegnil tudi s petimi videi (o vodi, podnebju, Evropski uniji, enakosti in globalnem učenju) na TikToku.

Globalna vprašanja so tema odraslih

Otroci so v svojih prispevkih, ki jih te dni objavljajo na Časorisu, pokazali, da jih zanimajo globalni prijatelji, a da so »velika« globalna vprašanja tema odraslih.

Njih namreč zanimajo bolj vsakdanje reči. Svoje globalne prijatelje sprašujejo kako živijo, kaj jedo, ali imajo hišne ljubljenčke, kaj počnejo v prostem času, kdaj imajo počitnice, kaj si je pri njih vredno ogledati. Predstavljajo najrazličnejše države, od Italije, kjer učenci nosijo uniforme, ljudje pa so bolj odprti in veseli, do Singapurja, kjer se otroci lahko zaposlijo že s trinajstimi leti, v šoli ne smejo izražati mnenj, učitelji pa jih lahko tudi fizično kaznujejo. Ker tam živijo najrazličnejši narodi z najrazličnejšimi veroizpovedmi, jih je zanimalo, če prihaja do diskriminacije.

Zanima jih tudi, kako se v puščavskem delu Afrike spopadajo z vročino in kaj se zgodi, če se izgubijo v puščavi. Sprašujejo, kaj se splača obiskati na Nizozemskem, koliko stane življenje v Belgiji, kako dolgo se šolajo v Španiji ter ali imajo reke in morje. Kako na Irskem doživljajo nizke temperature skozi vse leto in kako so se navadili na premik ure? Ali na Baliju pogrešajo sneg in če so tam ribe nevarne.

Številni otroci so svojim globalnim prijateljem napisali tudi nekaj besed o Sloveniji in njeni čudoviti naravi: kako pri nas praznujemo božič, kaj počnemo v prazničnem in pustnem času, opisali, kaj so kurenti in kako poteka pustovanje, kam bi jih peljali, če bi prišli k nam – največ otrok se je odločilo za središče Ljubljane, Bled, Postojnsko jamo, morje. Sem in tja je kdo potarnal o naših ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusa in o politiki.

Mlajši otroci so presenetili z risbicami in krajšimi teksti, v katerih opisujejo, kam bi radi šli. Večina je izbrala Pariz oziroma Francijo in druge evropske države. Nekatere je zanimalo, kakšne so francoske šole, kako so njihova mesta okrašena za praznike in če v tem času zapade veliko snega.

Nekateri otroci so za tuje prijatelje pripravili splošna vprašanja, ki bi jih lahko zastavili komurkoli: denimo kdaj imajo poletje in zimo, kako se počutijo v svoji domovini in kakšne veroizpovedi so.

Odzivi otrok na družbenih omrežjih so različni. Na TikToku so pohvalili naše videe, da so fajn, zanimivi in da imajo lepa sporočila. V komentarjih so zapisali, da niso vedeli za neenakosti med spoloma, recimo, da so ženske manj plačane od moških.

Zapisali so, da je naš planet pomemben, prav tako je za naše življenje pomembna voda.

Na Instagramu so zapisali, da želijo na Nizozemsko, ker je prelepa, in v Avstralijo, kjer bi skakali s kenguruji. V tujino si želijo, da bi tudi v živo spoznali svoje spletne prijatelje in jih osebno vprašajo, kakšno je življenje v njihovi državi, katere stvari je vredno poskusiti in katere kraje obiskati.

Časoris je objavil še vrsto prispevkov o drugih pilotnih projektih v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«:

Amnesty International: Z igro do znanja

Humanitas: Onkraj mehurčka

Lojtra: Festival trajnosti, Litija

PINA: Spremeni tok

Unicef: P-ODPORNI Mladi

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Časoris spodbuja #MojaGlobalnaPrijateljstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

WeWorld 2021: Položaj žensk in otrok v svetu

Platforma SLOGA — Sun, 07 Nov 2021 09:46:38 +0000

WeWorld vabi na predstavitev indeksa WeWorld Index 2021 o položaju žensk in otrok v nenehno spreminjajočem se svetu v torek, 9. novembra od 15.30 do 17.00.

Indeks WeWorld, ki letos praznuje sedmo izdajo, bo tudi letos predstavil lestvico več kot 170 držav na svetu, na kateri bo ocenjena stopnja vključenosti in izključenosti žensk, otrok in mladostnikov.

Ker je letošnje leto odločilno za zdravje našega planeta in ob priložnosti konference COP26 v Glasgowu, je v tej izdaji indeksa del analize namenjen podnebnim spremembam in njihovemu vplivu na življenje žensk in otrok. Indeks 2021 je zasnovan z današnje perspektive, ki tako kot v prejšnji izdaji upošteva učinke pandemije covida-19.

Spletni dogodek bo potekal v angleščini.

Prijavite se TU.

Dogodek bodo prenašali na spletnem portalu WeWorld in na straneh Facebook in Youtube.

Prispevek WeWorld 2021: Položaj žensk in otrok v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

WHO odobril uporabo prvega cepiva proti malariji

Platforma SLOGA — Mon, 11 Oct 2021 07:37:48 +0000

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odobrila prvo cepivo proti malariji in ga priporočila za množično uporabo pri otrocih, ki živijo južno od Sahare ter tudi v preostalih regijah, v katerih je malarija razširjena. Do drugega leta starosti naj bi otroci prejeli štiri odmerke cepiva.

“To je zgodovinski trenutek. Dolgo pričakovano cepivo proti malariji za otroke pomeni preboj za znanost, zdravje otrok in nadzor nad malarijo,” je izjavil prvi mož WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus. Kot je še poudaril, bi lahko cepivo skupaj s preventivnim sistemom, ki se že izvaja, rešil na desettisoče življenj letno.

Priporočilo WHO sledi izvedbi pilotnega projekta, ki je od leta 2019 zajel okoli 800.000 otrok v Gani, Keniji in Malaviju. Stopnja smrtnosti zaradi malarije se je med tistimi, ki so jih cepili, zmanjšala za 30 odstotkov, poudarjajo v WHO-ju. Tedros je zatrdil, da je cepivo varno.

Cepivo RTS,S oziroma Mosquirix je leta 1987 razvilo britansko farmacevtsko podjetje GlaxoSmithKline.

V zadnjih dveh desetletjih je v svetu prišlo od izjemnega napredka v boju proti malariji, je še poudaril Tedros. Po letu 2000 je število smrti zaradi te bolezni upadlo za polovico in v mnogih predelih sveta so bolezen izkoreninili.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo na svetu letno zboli od 300 do 500 milijonov ljudi, približno trije milijoni zaradi bolezni tudi umrejo, več kot polovica od teh so otroci.

Malarija je še vedno na prvem mestu bolezni in smrtnosti med otroci v podsaharski Afriki. Letno umre zaradi malarije 260 000 afriških otrok.

Prispevek WHO odobril uporabo prvega cepiva proti malariji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V 91 državah sveta je večina otrok premalo hranjenih

Platforma SLOGA — Wed, 22 Sep 2021 20:00:49 +0000

V odločilnem obdobju, ko otroci začnejo uživati čvrsto hrano, le vsak tretji otrok dobiva dovolj raznoliko prehrano, da lahko dobro raste. Novo Unicefovo poročilo razkriva, da otroci, mlajši od dveh let, ne dobivajo ustrezne hrane in hranil, ki jih potrebujejo za uspešno in dobro rast, kar posledično povzroča nepopravljivo škodo njihovemu razvoju.

Poročilo »Fed to fail? The crisis of children’s diets in early life« je bilo objavljeno pred današnjim vrhom Združenih narodov o prehranskih sistemih. Opozarja na dejstvo, da vse več revščine, neenakosti, konfliktov, katastrof, povezanih s podnebjem, in izrednih razmer na področju zdravstva, kot je denimo pandemija covida-19, prispeva k poglabljanju prehrambene krize najmlajših prebivalcev sveta.

»Ugotovitve, ki jih navaja poročilo, so jasne: ko gre zares, na milijone malčkov dobesedno hranimo za neuspeh,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Slaba prehrana v prvih dveh letih življenja lahko nepopravljivo škodljivo vpliva na hitro rastoča telesa in možgane majhnih otrok, kar posledično vpliva tudi na njihovo šolanje, možnosti zaposlitve in prihodnost. S tem smo bili sicer seznanjeni že vrsto let, vendar je bilo na področju zagotavljanja prave vrste hranljive in varne hrane malčkom le malo napredka. Pravzaprav bi lahko stalne motnje, do katerih prihaja zaradi covida-19, celo bistveno poslabšale stanje na tem področju.«

Analiza 91 držav je pokazala, da le polovica otrok v starosti med 6 in 23 mesecev prejema vsaj najmanjšo priporočeno količino dnevnih obrokov, samo tretjina pa jih zaužije vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, ki jih potrebujejo za uspešno rast.

Pandemija še naprej povzroča motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev in v revščino peha vse več družin, poročilo pa razkriva tudi, da vpliva na način, na katerega družine hranijo svoje otroke. Raziskava, ki so jo izvedli v mestnih gospodinjstvih v Džakarti, je denimo pokazala, da je morala vsaj polovica družin prenehati s kupovanjem hranljivih živil. Posledično se je v letu 2020 odstotek otrok, ki zaužijejo vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, v primerjavi z letom 2018 zmanjšal za tretjino.

Več iz Unicefovega poročila.

Fed to Fail – FULL REPORT – Child Nutrition Report 2021

Prispevek V 91 državah sveta je večina otrok premalo hranjenih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Afriški otroci največje žrtve podnebne krize

Platforma SLOGA — Fri, 20 Aug 2021 10:05:25 +0000

Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da kar milijardo otrok močno ogrožajo učinki podnebne krize. Učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bissau in ki so zaradi podnebnih sprememb tudi izpostavljeni smrtonosnim boleznim.

»The Climate Crisis Is a Child Rights Crisis: Introducing the Children’s Climate Risk Index« (Podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic: indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke) je prva celovita analiza podnebnih tveganj s perspektive otrok. V indeksu so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje, kar je povezano z njihovo možnostjo uporabe osnovnih storitev.

Najvišji indeks tveganja imajo Srednjeafriška republika, Čad in Nigerija, kar pomeni, da so otroci v teh državah med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Slovenija se na lestvici držav uvršča na 152. mesto. Med državami, zajetimi v omenjeni indeks, je na zadnjem, 163. mestu Islandija – tam so otroci med najmanj ogroženimi.

Unicef poziva k ukrepanju.

Več na spletni strani Humanitarnega centra.

Uvodna fotografija: Deček iz Ugande. Vir: Flickr

Prispevek Afriški otroci največje žrtve podnebne krize je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Raznolikost in otroštvo: množični odprti spletni tečaj

Platforma SLOGA — Wed, 16 Jun 2021 14:29:03 +0000

Fakulteta za socialno delo obvešča, da bodo v okviru projekta Raznolikost in otroštvo, ki je osredinjen na posebno vrsto nasilja na podlagi spola, in sicer na nasilje nad LGBTI+ otroki in mladimi, začeli izvajati 4-tedenski brezplačni množični odprti spletni tečaj (MOOC) za študente_ke, strokovnjake_inje in zainteresirano javnost.

Spletni tečaj se bo začel 21. junija in ga prijavljeni v nadaljevanju lahko opravijo v svojem tempu. Več informacij in prijavnico najdete na fsd.uni-lj.si.

Prispevek Raznolikost in otroštvo: množični odprti spletni tečaj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.