Humanitarne krize, ki jih povzroča človek in so posledica vojn s pogosto obsežnimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, konfliktov ali izbruhov nasilja, so glavni vir humanitarnih potreb v svetu.

EU s humanitarno pomočjo pomaga milijonom ranljivih ljudi, vključno s prisilno razseljenimi osebami ali ujetimi prebivalci, pa tudi gostiteljskim skupnostim. Potrebe, ki so posledica takšnih kriz, se pogosto še povečajo zaradi nesreč, ki jih sprožijo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe.

Humanitarna pomoč EU v letu 2023 bo dodeljena na naslednji način:

• V jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu bo namenjenih 207,8 milijona EUR, ki bodo namenjeni predvsem odpravljanju posledic ruske agresivne vojne v Ukrajini, financirani pa bodo tudi projekti za tekoče potrebe na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter odpravljanje posledic sirske krize v Turčiji.
• 181,5 milijona EUR bo namenjenih podpori tistim, ki so jih prizadeli konflikti, negotovost, prisilne selitve in podnebni pretresi v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), Srednjeafriški republiki in porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), zaradi katerih prihaja do obsežnih selitev, motenj in pomanjkanja dostopa do osnovnih storitev.
• 330,7 milijona EUR je namenjenih programom v vzhodni in južni Afriki za reševanje potreb ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni konflikti v Demokratični republiki Kongo, in tistih, ki so jih razselili zaradi podnebnih sprememb in oboroženih spopadov v Sudanu, Južnem Sudanu, Ugandi in na območju Afriškega roga (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija).
• Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo namenjenih 382,2 milijona EUR humanitarnih sredstev EU za reševanje trenutne regionalne krize v Jemnu, Siriji in njenih sosednjih državah ter kritičnega položaja beguncev iz Sahare.
• 237 milijonov EUR humanitarne pomoči bo namenjenih pomoči najbolj ranljivemu prebivalstvu v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji bodo sredstva namenjena reševanju kriz v Afganistanu in Rohingya (Bangladeš in Mjanmar) ter posledic podnebnih sprememb v regiji. V Latinski Ameriki in na Karibih bo EU še naprej podpirala posledice krize v Venezueli, humanitarne posledice oboroženih spopadov v Kolumbiji ter razširjeno nasilje na Haitiju ter v Srednji Ameriki in Mehiki.
• 141,5 milijona EUR bo porabljenih za odzivanje na nenadne izredne razmere v letu 2023.
• Za nepredvidene humanitarne krize, ki se lahko pojavijo med letom, je rezerviranih 122 milijonov EUR.
• 108,2 milijona EUR bo namenjenih horizontalnim dejavnostim, inovativnim projektom in političnim pobudam.

Ker podnebne spremembe povečujejo ranljivost skupnosti za humanitarne krize, bodo sredstva namenjena tudi tistim v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravijo na različne naravne nevarnosti, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.

“Humanitarne potrebe strmo naraščajo. Ruska agresivna vojna proti Ukrajini je dramatično poslabšala slabe razmere. Danes je število ljudi, ki potrebujejo pomoč pri reševanju življenj, po vsem svetu večje od števila prebivalcev ZDA. Ključni dejavniki ostajajo konflikti, ki se jim vse bolj pridružujejo tudi hude posledice podnebnih sprememb. V veliki meri so posledica človekovega delovanja – ali celo neukrepanja, ko sprte strani in mednarodna skupnost kot celota ne uspejo rešiti vedno večjega števila dolgotrajnih konfliktov ali si prizadevati za preprečevanje novih. Financiranje Evropske komisije za leto 2023 bo še naprej zagotavljalo, da bo humanitarna pomoč na voljo najranljivejšim, ne glede na to, kdo in kje so. Vendar bi morala biti to skupna odgovornost celotne svetovne skupnosti. Trenutno le 10 največjih donatorjev zagotavlja več kot 80 % vseh sredstev za humanitarno pomoč. Očitno je potrebna pravičnejša delitev te globalne odgovornosti. Obstaja več držav, ki lahko prispevajo svoj delež, in vse več akterjev iz zasebnega sektorja,” je pojasnil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Zemljevid sveta z dodeljenimi sredstvi po regijah

Ozadje

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu.

Pomoč EU zagotavlja prek humanitarnih partnerskih organizacij, kot so evropske humanitarne nevladne organizacije, mednarodne organizacije (vključno z agencijami ZN) in specializirane agencije v državah članicah. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.

Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem predlaga okrepitev globalnega humanitarnega učinka Evropske unije, da bi se odzvala na znatno naraščajoče humanitarne potrebe, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19.

Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne partnerje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe”. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva za odpravo dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO)

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Humanitarna pomoč: EU za leto 2023 povečala sredstva na 1,7 milijarde evrov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano se sooča rekordnih 349 milijonov ljudi v 79 državah – leta 2021 jih je bilo 287 milijonov. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo COVID-19 se je število ljudi povečalo za 200 milijonov. Več kot 900.000 ljudi po vsem svetu se bori za preživetje v razmerah, podobnih lakoti. To je desetkrat več kot pred petimi leti, kar je zaskrbljujoče hitro povečanje. Potreben je takojšen odziv. Svetovna skupnost ne sme neizpolniti obljube, da bo do leta 2030 odpravila lakoto in podhranjenost.

Program WFP se sooča z več izzivi – število akutno lačnih ljudi se še naprej povečuje s hitrostjo, ki ji financiranje verjetno ne bo kos, medtem ko so stroški zagotavljanja pomoči v hrani zaradi povišanja cen hrane in goriva rekordno visoki.

Neizpolnjene potrebe povečujejo tveganje lakote in podhranjenosti. Če ne bodo na voljo potrebna sredstva, bo treba plačati izgubo življenj in izničenje težko pridobljenih razvojnih dosežkov.

• Skupaj lahko preprečimo najhujše oblike podhranjenosti, pravi David Beasly, izvršni dorektor WFP.

Toda zakaj je svet bolj lačen kot kdaj koli prej?

To izjemno krizo lakote je povzročila smrtonosna kombinacija različnih dejavnikov.

Konflikti so še vedno največji dejavnik lakote, saj 60 odstotkov lačnih ljudi na svetu živi na območjih, ki so jih prizadele vojne in nasilje. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti spodbujajo lakoto, saj ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove, uničijo njihove vire dohodka in uničijo gospodarstva držav.

Podnebna kriza je eden od glavnih vzrokov za strmo naraščanje lakote v svetu. Podnebni pretresi uničujejo življenja, pridelke in sredstva za preživljanje ter spodkopavajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Lakota bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo sprejel takojšnjih podnebnih ukrepov.

Svetovne cene gnojil so se povzpele še hitreje kot cene hrane, ki same ostajajo na desetletnem vrhu. Posledice vojne v Ukrajini, vključno z višjimi cenami zemeljskega plina, še dodatno ovirajo svetovno proizvodnjo in izvoz gnojil – zmanjšale so se zaloge, zvišale cene in grozi zmanjšanje pridelka. Visoke cene gnojil bi lahko sedanjo krizo cenovne dostopnosti hrane spremenile v krizo razpoložljivosti hrane, ob zmanjšanju proizvodnje koruze, riža, soje in pšenice v letu 2022.

Stroški so prav tako rekordno visoki: mesečni stroški poslovanja WFP so za 73,6 milijona USD višji od povprečja za leto 2019, kar je osupljivo povečanje za 44 odstotkov. Z dodatnimi sredstvi, ki se zdaj porabijo za operativne stroške, bi prej en mesec nahranili 4 milijone ljudi. V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno z zmanjšanjem obrokov, da bi lahko dosegel več ljudi. To pomeni, da je treba lačnim vzeti, da bi nahranili stradajoče.

Od srednjeameriškega suhega koridorja in Haitija prek Sahela, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in nato proti vzhodu do Afriškega roga, Sirije, Jemna in vse do Afganistana konflikti in podnebni pretresi milijone ljudi spravljajo na rob lakote.

Lani je svet zbral izjemna sredstva – samo za WFP je bilo namenjenih rekordnih 14 milijard ameriških dolarjev – za reševanje svetovne prehranske krize brez primere. V državah, kot je Somalija, ki je bila na robu lakote, je mednarodna skupnost stopila skupaj in uspela rešiti ljudi. Vendar pa ni dovolj, da bi ljudi le ohranili pri življenju. Moramo iti še dlje, to pa lahko dosežemo le z odpravljanjem temeljnih vzrokov za lakoto.

Posledice, če ne bomo vlagali v dejavnosti odpornosti, bodo odmevale prek meja. Če skupnosti ne bodo usposobljene za prenašanje šokov in stresov, bi to lahko povzročilo povečanje migracij ter morebitno destabilizacijo in konflikte. To nam je pokazala nedavna zgodovina: ko je programu WFP leta 2015 zmanjkalo sredstev za prehrano sirskih beguncev, ti niso imeli druge izbire, kot da zapustijo taborišča in poiščejo pomoč drugje, kar je povzročilo eno največjih begunskih kriz v novejši evropski zgodovini.

WFP s svojim delom, ki spreminja življenja, pomaga graditi človeški kapital, podpira vlade pri krepitvi programov socialne zaščite, stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga, da bolje preživijo nenadne pretrese, ne da bi izgubili vse svoje premoženje.

V samo štirih letih izvajanja programa za povečanje odpornosti v Sahelu so WFP in lokalne skupnosti spremenili 158 000 hektarjev neplodnih polj na območju Sahela v petih afriških državah v kmetijska zemljišča in pašnike. Več kot 2,5 milijona ljudi je imelo koristi od integriranih dejavnosti. Dokazi kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni na sezonske pretrese in imajo boljši dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je zemlja, ki jo lahko obdelujejo. Družine, njihovi domovi, premoženje in polja so bolje zaščiteni pred podnebnimi nevarnostmi. Podpora služi kot varovalo pred nestabilnostjo, saj združuje ljudi, ustvarja mreže socialne varnosti, ohranja zemljišča produktivna in ponuja priložnosti za delo – vse to pomaga prekiniti krog lakote.

Še en primer: vodilni program WFP za mikro zavarovanje – pobuda R4 Rural Resilience – ščiti približno 360 000 kmečkih in pastirskih družin pred podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo pridelke in preživetje v 14 državah, med drugim v Bangladešu, Salvadorju, Etiopiji, Fidžiju, Gvatemali, Keniji, na Madagaskarju in v Zimbabveju.

Hkrati WFP sodeluje z vladami v 83 državah pri krepitvi ali vzpostavitvi nacionalnih varnostnih mrež in socialne zaščite, ki upošteva prehrano, kar nam omogoča, da dosežemo več ljudi kot z nujno pomočjo v hrani.

Vendar samo humanitarna pomoč ni dovolj. Usklajena prizadevanja vlad, finančnih institucij, zasebnega sektorja in partnerjev so edini način za ublažitev še hujše krize leta 2023. Dobro upravljanje je zlata nit, ki drži družbo skupaj in omogoča rast človeškega kapitala, razvoj gospodarstva in blaginjo ljudi.

Svet potrebuje tudi globlje politično udejstvovanje, da bi dosegel ničelno stopnjo lakote. Samo politična volja lahko konča konflikte v krajih, kot so Jemen, Etiopija in Južni Sudan, in brez trdne politične zaveze za zajezitev globalnega segrevanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, se bodo glavni dejavniki lakote nadaljevali.

Vir: World Food Programme, 2023

Prispevek Svetovna prehranska kriza V 2023 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Trenutna kriza zaradi nezanesljive preskrbe s hrano ubija ljudi, uničuje življenja in človeško dostojanstvo ter vpliva na vse nas. V tej številka lahko najdete tudi priporočila humanitarnim akterjem kaj naj storijo, da se bodo lažje soočali s humanitarno krizo, ki se bo po pričakovanjih le še poglabljala.

Prebrali si boste lahko tudi intervju z Andreasom Papaconstantinou, generalnim direktorjem za sosedstvo in Bližnji vzhod pri DG ECHO, ki je spregovoril o krizi lakote z vidika EU, prizadevanjih DG ECHO za zmanjšanje vrzeli v financiranju, uporabi trojne povezave za vprašanje lakote in prihodnjem Evropskem humanitarnem forumu.

Pripravil: MH

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Izšla je nova številka glasila “Voice out loud” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Slovenska karitas

(c) Fotografija Slovenska karitas

Slovenska karitas je projekt izvedla v sodelovanju s Caritas Etiopija. Sodelavci Caritas Etiopija so v sodelovanju s predstavniki lokalnih avtoritet na terenu v okrožju Habru v regiji Amhara poiskali najbolj ranljiva gospodinjstva, ki so izgubila vse imetje, pridelke, živino in živijo v veliki revščini v začasnih zatočiščih. Vsak od izbranih 2.104 ranljivih notranje razseljenih oseb iz 636 gospodinjstev, ki so iz Tigraja pribežali v okrožje Habru, je v sklopu projekta prejel 15 kg moke, 0,5 litra olja in 1,5 kg stročnic, kar zadošča za osnovno preživetje za 1 mesec. Posebna pozornost je bila namenjena družinam z otroci pod 5 let starosti in večjim številom otrok ter ranljivim družinam/gospodinjstvom, ki jih vodijo ženske, tudi nosečnice in doječe matere, gospodinjstvom s starejšimi in kjer živijo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti. Še posebej je bila ta pomoč potrebna za otroke do 5 let, ki jim je grozila lakota in podhranjenost ali celo izguba življenja.

Do konca leta 2022 Caritas Etiopija izvaja tudi humanitarni projekt, h kateremu prispevajo članice mednarodne mreže Karitas. Skupaj se v sklopu projekta pomaga več kot 190.680 ranljivim posameznikom, ki prihajajo iz 36.200 notranje razdeljenih ali lokalnih gospodinjstev v regijah Tigraj, Amhara, Afar in Omnia. Pomagajo jim s hrano, z oskrbo s pitno vodo, s semeni, začasnimi zatočišči, posodo in drugimi pripomočki v gospodinjstvu ter s higienskimi potrebščinami.

Pomoč prizadetim ljudem s sušo in konfliktom pa bo potrebna tudi v naslednjem letu. Slovenska karitas zato vabi k solidarnosti in nadaljuje z zbiranjem pomoči za prizadete ob konfliktu in z lakoto v Etiopiji. Svoj dar lahko prispevate na:

• Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
• TRR: SI56 0214 0001 5556 761
• Sklic: SI00 635
• Namen: LAKOTA AFRIKA

Več informacij: jana.lampe@karitas.si, 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Slovenska pomoč s hrano za več kot 2000 razseljenih oseb zaradi konflikta v Etiopiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Javni razpis je dostopen na spletni strani Uradnega lista Republike Slovenije.

Sklop A: Ministrstvo financira do 6 projektov na Zahodnem Balkanu v skupni vrednosti do 1.060.000 EUR, in sicer 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Črni gori, 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Severni Makedoniji in po 1 projekt v vrednosti do 145.000 EUR v vsaki od preostalih držav Zahodnega Balkana. Skupaj do 6 projektov v vrednosti 1.060.000 EUR.

Sklop B: Ministrstvo financira do 3 projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 1.230.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 410.000 EUR.

Sklop C: Ministrstvo financira do 2 projekta na Bližnjem Vzhodu v skupni vrednosti do 510.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 255.000 EUR.

Sklop D: Ministrstvo financira do 2 projekta Naše pravice, in sicer 1 projekt v državah Zahodnega Balkana in 1 projekt v državah Severne Afrike v skupni vrednosti do 90.000 EUR.

Sklop E: Ministrstvo financira do 1 projekt ozaveščanja javnosti, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 120.000 EUR.

Sklop F: Ministrstvo financira do 1 projekt zagovorništva in krepitve zmogljivosti NVO, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 90.000 EUR.

Sklop G: Ministrstvo financira do 1 projekt globalnega učenja, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 60.000 EUR.

MZZ je objavil novico o razpisu na svoji spletni strani.

V petek, 16. decembra 2022, MZZ organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10. uri v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosijo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzz@gov.si do srede, 14. decembra 2022.

Rok oddaje vloge: “Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do vključno 18. 1. 2023 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana.”

Pripravil: AK

Prispevek Objavljen je razpis za izvajanje projektov NVO na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja 2023-2025 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mehanizem EU za znanstveno svetovanje (EU Scientific Advice Mechanism, SAM) in Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah (European Group on Ethics in Science and New Technologies, EGE) sta pripravila poročilo o pregledu dokazov, politična priporočila in podrobno etično izjavo, skupaj pa so bili predstavljeni komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyi Gabriel in komisarju za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču.

Komisarka Gabriel je dejala: „Strokovno svetovanje je v kriznih trenutkih ključnega pomena, kot so pokazale COVID-19 in podnebne spremembe. Pozdravljam prispevke mehanizma za znanstveno svetovanje in Evropske skupine za etiko, katere skupno delo je postalo steber našega kriznega odziva od izbruha pandemije koronavirusa.“

Komisar Lenarčič je dejal: „Evropa se sooča s spreminjajočimi se tveganji. Krize vsako leto naraščajo po številu, resnosti in pogostosti. EU je odločena okrepiti evropski sistem kriznega upravljanja kot odziv na ta trend. Da bi to dosegli učinkovito, se moramo zanašati na znanstvene dokaze, nasvete in priporočila. Zahvaljujem se Mehanizmu za znanstveno svetovanje in Evropski skupini za etiko za pripravo tega znanstvenega mnenja o strateškem kriznem upravljanju. Pomagala bo oblikovati in obveščati o našem delu na področju humanitarne pomoči, civilne zaščite in nujne pomoči.“

Poročilo o pregledu dokazov poudarja, da se krize spreminjajo v naravi, presegajo meje in sektorje ter imajo kaskadne in prekrivajoče se posledice za družbo, gospodarstvo in okolje. Povečujejo neenakosti in nesorazmerno vplivajo na najbolj prikrajšane. Zato mora EU ponovno razmisliti o tradicionalnih – pogosto sektorskih – pristopih k obvladovanju tveganj in kriz.

Na podlagi teh znanstvenih dokazov so glavni znanstveni svetovalci Evropski komisiji posredovali naslednja priporočila:

• EU bi morala načrtovati krize in se nanje pripraviti v celotnem časovnem okviru, od pripravljenosti do odzivanja in okrevanja. Razmisliti bi bilo treba o sinergijah med ukrepi za ublažitev krize.
• EU bi morala okrepiti sinergije med evropskimi institucijami ter med evropskimi institucijami in državami članicami; Center za usklajevanje nujnega odziva (Emergency Response Coordination Centre, ERCC) bi lahko imel večjo vlogo pri lajšanju izmenjave informacij in potreb.
• Da bi okrepili odpornost EU, svetovalci pozivajo k bolj nadgradljivim, hitrim in učinkovitim finančnim mehanizmom EU.
• Nosilci odločanja na vseh ravneh bi morali tesno sodelovati tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem.

Po mnenju Evropske skupine za etiko imajo vrednote ključno vlogo pri dojemanju in reševanju kriz, saj določajo oblikovanje problemov, ki naj bi jih krizno upravljanje rešilo, in način izbire orodij za to.

Na podlagi tega je skupina oblikovala priporočila za oblikovalce politik in druge zainteresirane strani, ki med drugim vključujejo:

• Solidarnost bi morala biti vodilno načelo strateškega kriznega upravljanja, solidarnostne institucije pa bi bilo treba okrepiti na vseh ravneh.
• Človekovo dostojanstvo in solidarnost bi morali usmerjati dodeljevanje omejenih virov, tudi zato, da bi preprečili neupravičeno diskriminacijo in zagotovili posebno obravnavo prikrajšanih oseb.
• Vlade imajo dolžnost boja proti revščini in neenakostim, multiplikatorjem posledic krize.
• Vrednote, na katerih temeljijo odločitve in priporočila vladnih agencij, morajo biti jasne in odprte za javni nadzor in pritožbo.

Zgornje točke so le nekatere ključne ugotovitve iz obeh poročil in izjav. Več informacij je na voljo na spodnjih povezavah.

Ozadje

Dve svetovalni skupini sta že sodelovali v odzivu na pandemijo in se pridružili prizadevanjem tudi s profesorjem Petrom Piotom, posebnim svetovalcem predsednice Komisije Ursulo von der Leyen o odzivu na COVID-19.

Njihovo delo vključuje „Skupno izjavo o znanstvenem svetovanju evropskim oblikovalcem politik med pandemijo COVID-19“ (06/2020) in skupno znanstveno mnenje o izboljšanju pripravljenosti in obvladovanja pandemije (11/2020).

Na podlagi sporočila za javnost DG ECHO pripravil AK.

Prispevek je nastal v sklopu projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platformo SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina dogodka je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Evropa potrebuje boljše, bolj strateško krizno upravljanje po mnenju neodvisnih znanstvenih in etičnih svetovalcev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od začetka vojne v Ukrajini se humanitarne razmere čedalje bolj poslabšujejo. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo več kot 13 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove, da bi si rešili življenje. Begunci in notranje razseljeni prebivalci se soočajo z izjemnimi humanitarnimi potrebami, vključno s pomanjkanjem hrane, vode ter medicinskih in drugih sanitetnih pripomočkov. Potrebe se pred zimo še povečujejo, med najbolj ranljivimi pa so otroci in njihove matere.

Doslej je Ministrstvo za zunanje zadeve na zaprosilo ukrajinske strani namenilo že 580.000 evrov za nakup reševalnih vozil. Dve vozili za prevoz ranjenega prebivalstva bosta dobavljeni do konca leta 2022.

Na podlagi sporočila za javnost MZZ pripravil: MH

Prispevek je nastal v sklopu projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platformo SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina dogodka je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek MZZ namenil humanitarno pomoč za nakup še enega reševalnega vozila je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Platforma SLOGA in Slovenska karitas vas vabita na dvodnevno spletno usposabljanje

“Standardi na področju mednarodne humanitarne pomoči 2«

Datum usposabljanja      torek, 6. in sreda, 7. december 2022 od 9.30 do 15.00

Oblika usposabljanja      spletna

Jezik usposabljanja        angleščina

Opis usposabljanja

V sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči (MHP) z MZZ, vas vabimo na nadaljevalno usposabljanje, ki ga bo vodila priznana evalvatorka projektov na področju mednarodne humanitarne pomoči, dr. Nina Wöhrmann. Nina, ki dela in živi v Nemčiji, ima dolgoletne izkušnje s terena na področju mednarodne humanitarne pomoči, v zadnjih letih predvsem sodeluje pri evalvaciji humanitarnih projektov in za različne financerje opravlja revizije projektov ter izvaja usposabljanja za nevladne organizacije (NVO).

Podrobnejši program usposabljanja je dostopen tukaj.

Usposabljanje bo priložnost za poglobitev znanja o pripravi projektov, tudi v povezavi z aktualnim razpisom MZZ, ki bo predvidoma objavljen 2. decembra 2022. Namen spletnega usposabljanja je udeležencem predstaviti projekt SPHERE in se osredotočiti na standard glede prehranske varnosti ter poglobiti znanje o pripravi ocene potreb (t.i. needs assesment), ki predstavlja osnovo za pripravo vsakega projekta na področju MHP.

To usposabljanje je namenjeno tako tistim zainteresiranim posameznicam in posameznikom iz slovenskih NVO, ki šele nameravajo vstopiti na področje mednarodne humanitarne pomoči, kot tudi vsem bolj izkušenim.

Usposabljanje bo potekalo v angleškem jeziku preko Zoom povezave.

Za udeležbo na usposabljanju se je treba prijaviti na tej povezavi.

Za dodatne informacije  smo vam na razpolago na jana.lampe@karitas.si in marjan.huc@sloga-platform.org.

Lepo vabljeni!

Usposabljanje bo potekalo v sklopu projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platformo SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina dogodka je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Standardi na področju mednarodne humanitarne pomoči 2 – usposabljanje 6. in 7. 12. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Geopolitične napetosti predstavljajo veliko grožnjo za že tako majhen napredek na področju podnebnih sprememb, ki je bil dosežen od lanske konference o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26).

S konfliktom v Ukrajini se ponovno promovira konflikt med vzhodom in zahodom, vse velesile pa se hkrati borijo za prevladujoč vpliv na Afriškem kontinentu. Slednje pa predstavlja pomembno oviro za nujno potrebno mednarodno sodelovanje za zaščito podnebja.

Podnebne spremembe bodo do konca tega desetletja ogrozile več kot 100 milijonov najrevnejših ljudi v Afriki. V Somaliji, Kiniji in etiopiji že vlada lakota. Na celotnem območju Sahela se je razpoložljivost vode v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot 40 odstotkov zaradi zaradi podnebnih sprememb in drugih dejavnikov. Afriški kontinent proizvede globalno zgolj 3,3% emisij, hkrati pa čuti najhujše posledice.

Podrobneje v poročilu.

Stališče platforme SLOGA glede trenutno potekajočega podnebnega vrha COP27.

Poziv platforme SLOGA ob začetku COP27

Pripravil: MH

Prispevek Kaj mora doseči mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2022 (COP27) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta napoved se je s 1. novembrom 2022 tudi uresničila. Ustanovljen je bil Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Direktorat bo opravljal naloge nacionalnega koordinatorja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v skladu z veljavno zakonodajo, slovenskimi zunanjepolitičnimi prioritetami in zavezujočimi dokumenti. Vlada Republike Slovenije je na svoji seji 19. oktobra 2022 izdala odločbo, s katero je veleposlanika Edvina Skrta imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja.

Za sedaj ima direktorat dva sektorja. Sektor za politike mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, v katerem se načrtujejo in usklajujejo strategije, politike in zakonodaja. Sektor bo tudi zagotavljal operativno načrtovanje in spremljanje izvajanja programov in projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja. Sektor po pooblastilu vodi dr. Robert Kokalj.

Gospa Vesna Čuber po pooblastilu vodi Sektor za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Slovenija ima pred seboj še nalogo, da izpolni zavezo, da za uradno razvojno pomoč nameni 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Ustanovitev direktorata je tako prvi korak h krepitvi področja.

Ob tem se še moramo spomniti na besede ministrice Fajon, ki je v Državnem zboru konec maja še dodala, da želi v kasnejši fazi “preveriti primernost sedanje ureditve sistema, razvojne pomoči v ministrstvu in morebitno pripravo podlage za njeno racionalizacijo in večjo učinkovitost.” Omenila je tudi, da razmišlja v smeri ustanovitve razvojne agencije, ki bi združila strukture ministrstva, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Centra za evropsko prihodnost.

Pripravil: AK

Prispevek Ministrica Tanja Fajon uresničila napoved: ustanovljen je Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na konferenci o spletnem nasilju, s katero se je zaključila tudi dvomesečna ozaveščevalska akcija »Zavajajoči ekran« o spletnem nasilju, je sodelovalo okoli 150 udeležencev in udeleženk, med njimi predstavniki poslancev v libanonskem parlamentu, predstavniki sodstva, nevladnih mednarodnih in lokalnih organizacij, predstavnik oddelka za boj proti spletnemu kriminalu, aktivisti in sodelujoči v projektu.

Občinstvo je v vnaprej pripravljenem posnetku nagovorila tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih Narodov za zaščito otrok pred nasiljem dr. Maalla Mjid (https://youtu.be/Y5peKSU3tPw) (posnetek s podnapisi https://youtu.be/Kq3IVSMXkYA), ki je pozdravila raziskavo o spletnem nasilju, pripravljeno v okviru dvo-mesečne ozaveščevalske akcije, in poudarila, da bo rezultate in priporočila le-te vključila v poročilo o nasilju nad otroki, ki ga bo leta 2023 predstavila Svetu ZN za človekove pravice.

Poleg tega so mladi, sodelujoči v projektu, nastopili s kratko predstavo, katere cilj je bil ozaveščanje o nevarnostih spletnega nasilja, ostali govorniki pa so poudarili, da se je spletno nasilje, katerega žrtve so tako moški kot ženske in otroci ter vse starostne skupine, predvsem v času Covid-19 zelo povečalo, zato je še posebej pomembno ozaveščanje o obstoječi zakonodaji in prijavi primerov spletnega nasilja.

Na konferenci je ena od deklet, sodelujočih v projektu, predstavila tudi glavne zaključke raziskave, ki je nastala na podlagi pogovorov v fokusnih skupinah in rezultatov vprašalnikov, na katere je odgovorilo okoli 600 mladih. Pripravljena študija je pokazala, da večina mladih redno uporablja družbene medije, med njimi jih 40 odstotkov na družbenih medijih objavlja tudi svoje fotografije in širi osebne informacije. 60 odstotkov vprašanih je že bilo izpostavljenih nasilju po spletu, pri čemer so omenili obrekovanje, klevetanje, poniževanje, grožnje in spolno nadlegovanje. 40 odstotkov tistih, ki so bili izpostavljeni nasilju, zaradi tega trpi različne posledice, kot so strah, zaskrbljenost, izolacija, umik, ipd. Kljub temu 85 odstotkov vprašanih ni vedelo, na koga se lahko obrnejo, če so izpostavljeni nasilju po spletu.

Na podlagi izsledkov raziskave so bila pripravljena tudi priporočila, kot so opolnomočenje in ozaveščanje otrok in mladine ter njihovih staršev o varni rabi interneta, izobraževanje staršev, kako spremljati otroke in mlade ter njihovo obnašanje ter kako ukrepati, ko so izpostavljeni elektronskemu nasilju, ozaveščanje otrok, mladine in staršev o načinu prijavljanja spletnega nasilja pristojnim oblastem, zagotavljanje pravne podpore ter psihosocialne podpore otrokom, mladostnikom in staršem, prizadetim zaradi elektronskega nasilja.

Poudarili so tudi pomen sprejetja zakona o spletnem nasilju in strožje kazni ter sprejetje nacionalne strategije za boj proti spletnemu nasilju, vključno z izobraževanji (predavanja v šolah in na univerzah), izdelavo promocijskega materiala, več medijske pozornosti temu problemu itd. Poleg tega so poudarili tudi pomen rednega objavljanja statističnih podatkov o spletnem nasilju in opozarjanja o razširjenosti spletnega nasilja prek medijev in spletnih strani na družbenih omrežij v okviru notranjega ministrstva.

V okviru projekta, ki je potekal skoraj tri leta, so sicer potekale različne aktivnosti psihosocialne podpore in aktivnosti za zaščito ter promocijo pravic žensk in otrok v Libanonu. Na začetku projekta je bila oblikovana in usposobljena skupina deklet, žensk in moških, ki so tekom projekta izvajali izobraževalne delavnice za vrstnike o enakosti spolov, o pomenu izobraževanja deklet, o načrtovanju družine, o reproduktivnemu zdravju itd. Največ poudarka je na ozaveščanju o negativnih posledicah otroških in zgodnjih porok, h katerim se velikokrat zatečejo starši, ki težko zagotovijo hrano in druge vire preživetja za svoje otroke. Na delavnicah je sodelovalo več kot 1200 žensk, tisoč deklet in tisoč moških.

O nasilju po spolu se je izobraževalo tudi voditelje v skupnosti in odločevalce. Več kot 300 jih je sodelovalo na delavnicah, ki so se dotikale različnih vrst nasilja, otroške poroke, konvencije CEDAW, pogovarjali pa so se tudi o njihovi vlogi pri preprečevanju nasilja po spolu.

Strokovno osebje projekta je tekom projekta številnim ženskam in dekletom nudilo tudi psihosocialno podporo, ginekološko oskrbo in nasvete pri načrtovanju družine, v času epidemije Covid-19 pa se je del sredstev projekta porabilo tudi za nakup hrane za najbolj ranljive.

Pripravili: Zavod Emma, Zavod Krog, Development Action without Border – Naba

Prispevek Zavod Krog s partnerji zaključuje projekt »Za njeno prihodnost« v Libanonu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V analizi je bilo pregledanih 13 držav, ki so se leta 2020 soočile s “krizno” ali hujšo stopnjo lakote, in odziv svetovne skupnosti s financiranjem leta 2021. Le 7,6 % pozivov za varnost preskrbe s hrano je bilo v celoti financiranih, noben poziv za podporo programom za vodo, sanitarije in higieno (WASH) pa ni bil v celoti financiran. Večina (61 %) pozivov, povezanih z lakoto, ni bila financirana niti do polovice. Poleg tega so države, ki so doživele največjo krizo lakote, dejansko prejele manj sredstev za ukrepanje zoper lakoto (glede na odstotek izpolnjenih pozivov) kot države s polovično stopnjo lakote.

Poročilo je rezultat analize podatkov Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) o financiranju načrta humanitarnega odziva, analize globalnih novic v angleškem jeziku prek portala MuckRack in javnomnenjske raziskave, ki jo je opravila družba The Harris Poll.

Pripravil: AH

Prispevek Vrzel v financiranju boja proti lakoti: kako svet ne uspe zaustaviti krize je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.