Nominirali so jih norveški zakonodajalci za njun »uspeh pri vzpostavljanju globalnih zavezništev« za izboljšanje transparentnosti globalnega finančnega sistema.

»Izjemno delo ICIJ pri razkrivanju nedovoljenih tokov in ogromen dosežek GATJ pri vzpostavljanju nacionalnega in mednarodnega pritiska za prevzemanje odgovornosti in pravično obdavčenje – zahteva pozornost, priznanje in podporo,« navajajo v nominaciji.

Samostojno in z različnimi sredstvi so prvi v ustvarjanju sveta, v katerem finančne spodbude za konflikte, vojne, kršitve človekovih pravic in nasilje ne obstajajo. Ti pogumni novinarji in organizacije civilne družbe igrajo ključno vlogo pri dokumentiranju korupcije in nedovoljenih tokov, pogosto pa pri tem tvegajo svoja življenja.

Več o tem na spletni strani Ekvilib Inštituta.

Prispevek Aktivisti za davčno pravičnost in preiskovalni novinarji nominirani za Nobelovo nagrado je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek SPM: 427 milijard izgubljenih davkov vsako leto: vsako sekundo se v davčni oazi izgubi ekvivalent letne plače ene medicinske sestre je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Peticija za javno poročanje po državah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več informacij in navodila za prijavo so na voljo tukaj.

Prispevek Eurodad išče sodelavko_ca za politike in zagovorništvo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strokovnjaki nas javno in vedno glasneje opozarjajo, da »podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo« (odprto pismo državnim inštitucijam). Smo v podnebni krizi – pika.

Ob pogostosti novic, ki obeležujejo podnebne spremembe, se je v družbi skoraj nemogoče izogniti pogovorom na to temo. (In zakaj bi se sploh poskušali?!) Tako sem se kar naenkrat v takšnem pogovoru znašla tudi med zadnjim prostovoljenjem v tem mesecu. Ob tovrstnem ‘pregledu novic tedna’ pa je naenkrat odjeknila izjava: »But, sustainability is expensive. (Ampak, trajnostnost je draga.)«.

Res je. Organizacija Združenih narodov je ocenila, da letno potrebujemo 3,9 bilijona dolarjev, da svet uresniči cilje trajnostnega razvoja – vseh 17 – do postavljenega roka. Glede na raven obstoječega financiranja razvojne pomoči, nam letno zmanjka 2,5 bilijona dolarjev. Nepredstavljivo, kajne?

Naj omenim še eno nepredstavljivo številko: 7,6 bilijonov dolarjev.

Toliko naj bi bilo po oceni ekonomista Zucmana skritega bogastva v davčnih oazah leta 2015. Nekateri menijo, da gre za konzervativno oceno. Poleg tega je ocena podana za 4 leta nazaj! Medtem naj bi bile države po svetu samo na račun izogibanja davkom vsako leto prikrajšane za dodatnih 500 milijard dolarjev. Samo Evropska unija naj bi vsako leto na tak način izgubila 50-70 milijard evrov potencialnih prihodkov. (In tu vemo, da gre za konzervativno oceno, ker jo je objavila Evropska komisija.)

Zabavna opazka: V poročilu mreže Eurodad smo se pred par leti pozabavali s poskusom prikaza kupčka denarja – tistih 500 milijard – v eno-dolarskih bankovcih. Izračunano je bilo, da bi bil kupček visok več kot 54.000 km. Za primerjavo je bila podana vesoljska postaja, ki je ‘zgolj’ 400 km nad površjem Zemlje. A kaj, ko je že vesoljska postaja predaleč, da bi lahko na oko ocenili razdaljo… torej, nepredstavljiva.

Plačevanje davkov mogoče res ni seznamu najljubših stvari pri marsikomu od nas, a gre za dobro stvar. Z davki plačujemo osnovne javne storitve: ceste, ki nas vsakodnevno povezujejo, šolanje – v Sloveniji vse do diplome – in zdravstveni sistem, ki bo tam za nas in naše najbližje, ko bomo bolni; do takrat pa je na razpolago drugim, ki ga že potrebujejo. In prav ta koncept – plačevati nekaj, kar ta hip sam ne potrebuješ – je včasih nekomu težko razumljiv.

»Moji otroci so že odrasli in imajo svoje otroke, zakaj se meni še vedno trga prispevek za starševsko varstvo pri plači?« … Ker tako prispevate, da si lahko vaš otrok privošči starševski dopust ob rojstvu vašega vnuka ali vnukinje, kot ste si ga vi ob rojstvu svojega otroka? In ker prispevate, da si to lahko privoščijo tudi drugi starši. Nasprotje tega je, da novopečeni starši mesec, teden, ali celo zgolj dva dni po rojstvu otroka drvijo nazaj v službo – dogaja se po svetu. Ker, le redki imamo dovolj prišparano, da si lahko privoščimo daljšo odsotnost rednih prihodkov. Tega se pri nas mogoče še najbolj zavedajo prekarni delavci. In medtem, ko lahko rojstvo otroka načrtuješ ali imaš nekaj časa, da se nanj vsaj pripraviš, pa se bolezen in nesreča le redkokdaj vljudno najavita.

Pomanjkanje davčnih prihodkov v blagajne držav po svetu, predvsem z naslova velikih podjetij, zmanjšuje in celo uničuje priložnosti za dostojno življenje milijonov ljudi. Davki so najpomembnejši, najbolj koristen in najbolj trajnosten vir financiranja za razvoj – v kateri koli državi. Vsekakor pa bolj zanesljiv in vzdržen vir kot denarna pomoč ali posojila. Zato je pomembno, da vzgajamo davčno kulturo, kjer se ljudje zavedamo, da je družbeno odgovorno prispevati, ko imamo, v meri, ki je dogovorjena. Žal pa nam tega tudi v deželi Martina Krpana primanjkuje – pa ne iz zlobe ali sebičnosti, ampak velikokrat zgolj zaradi nerazumevanja, čemu vse so davki namenjeni ter pomanjkanja interesa, da bi se aktivirali, ko opazimo, da sistem ne deluje, kot bi moral. Ko davčni zakoni več ne delajo v dobro družbe kot celote, pač pa v dobro predvsem omejenega števila posameznikov ali podjetij.

Davki lahko s svojo redistribucijsko funkcijo pripomorejo k zmanjšanju revščine in neenakosti, ki sta srž problemov, ki jih naslavljajo cilji trajnostnega razvoja. Zato nas je vedno več, ki se izobražujemo o davkih in davčnih sistemih, osveščamo ter pozivamo k spremembi sistema, ki omogoča velikim podjetjem, da prenašajo svoje dobičke v davčne oaze, da se izognejo plačilu davka na dobiček, katerega stopnja se že tako in tako vztrajno niža v tekmi z drugimi državami, medtem pa državljani krijemo razliko npr. preko naraščajočega davka na dodano vrednost in krčenja javnih storitev.
Torej, si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba?

Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pismo v celoti lahko preberete tukaj.

Prispevek Poziv NVO državi, naj nemudoma podpre ukrep zoper izogibanje davkom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Na usposabljanju #MigratED o podnebnih spremembah, podnebni in davčni pravičnosti ter etičnem odločanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca je bila odlična priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj glede naslavljanja aktualnih družbenih izzivov, kot so večanje neenakosti, zmanjševanje revščine in blaženja podnebnih sprememb. Navkljub temu, da je minilo že več kot 10 let od izbruha zadnje finančne krize, se mednarodna skupnost vede, kot da se iz zadnje krize ni ničesar naučila. Nekatere vlade gredo s svojimi ukrepi, ki najbolj škodijo ravno najrevnejšemu delu prebivalstva do meje absurdnosti pod sloganom: »Austerity for future prosperity«, pri čemer pa ne navedejo na oz. za čigav račun. Na konferenci je bilo podanih kar nekaj predlogov sprememb, ki bodo v prihodnje služili različnim organizacijam in akterjem za oblikovanje predlogov, kako bi bilo potrebno preoblikovati aktualni družbeni sistem oz. spodbuditi njegove nujno potrebne spremembe.

V okviru konference je potekala tudi delavnica na temo globalnega učenja in davčne pravičnosti z naslovom »Global citizenship education for tax justice«, ki so jo združeno organizirale platforma SLOGA, Ekvilib Inštitut in društvo Focus. Na delavnici je bila z uporabo metod globalnega učenja predstavljena tehnika prepoznavanja družbenih izzivov, ki negativno vplivajo na skupno blaginjo, kot je izogibanje plačevanju davkov in s tem povezane zahteve po davčni pravičnosti in davčni transparentnosti.

Foto utrinke s konference si lahko pogledate na spletni strani Eurodad.

Prispevek Mednarodna konferenca EURODAD »Ekonomska pravičnost za vse?« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V članku “Grand Theft Europe*: Velika davčna kraja EU” Anuška Delić, Klara Škrinjar, Maja Čakarić predstavijo problematiko davčnih utaj in davčnih vrtiljakov, s čimer se je ukvarjal projekt Grand Theft Europe, ki ga je koordiniral nemški neprofini medij CORRECTIV.

“Podjetja – missing traderji – po vsej Evropski uniji so ključne postaje v verigi poslov, prek katere goljufi uvozijo izdelke v neko državo, jih nato večkrat preprodajo in naposled izvozijo, pri čemer uveljavljajo odbitek plačila davka na dodano vrednost (DDV).

Vrst goljufivih shem za utajo DDV je veliko, a davčnim vrtiljakom je skupno to, da podjetje, ki je nek izdelek prodalo drugemu podjetju v verigi, izgine, ne da bi nacionalnemu davčnemu organu vplačalo DDV. Tako si prisluži naziv missing traderja. Zadnje podjetje v verigi pa zahteva vračilo DDV od davčnega organa, ki ga tudi dobi, saj ta prevare v času vračila še ni prepoznal.”

“Po besedah Richarda Ainswortha, strokovnjaka za davčne vrtiljake z bostonske univerze v intervjuju za nemški ZDF, partnerja projekta Grand Theft Europe*, je kraja davka na dodano vrednost najhujša oblika davčne kraje, saj se napaja v akumuliranih davkih nacionalnih držav, ki bi jih bilo treba nameniti za boljše socialno varstvo.

“To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji. Ta prevara je hujša in bi morala biti strožje kaznovana, pa ni,” je slikovito ponazoril Ainsworth.

Članek lahko v celoti preberete tukaj.

Vir: Oštro

Prispevek Grand Theft Europe: davčni vrtiljaki in utaje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Skupaj s partnerji smo analizirali davčne sisteme v sedmih državah: Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Slovenija. Pereči trendi, ki smo jih zaznali v teh državah, so denimo pomanjkanje progresivnosti in povečanje regresivne obdavčitve, kar prispeva k nepravični davčni obremenjenosti najšibkejšega dela prebivalstva. Analizirane države tudi v veliki meri sodelujejo v t.i. davčni tekmi proti dnu oz. nižanju davkov za podjetja ter ponujanju davčnih ugodnosti podjetjem. Tako so davčni prihodki od podjetij nižji, breme pa se prenese na prebivalstvo. Tudi Slovenija poskuša na ta način pritegniti neposredne tuje investicije, učinki pa so zelo vprašljivi.

Focusova strokovna sodelavka Lidija Živčič, ena izmed avtorjev in urednic študije, povzema, da morajo vlade za večjo davčno pravičnost ustaviti tekmo proti dnu in izmikanje davkom, ki je tesno povezano s slabšanjem javnih storitev. Za zmanjšanje neenakosti med prebivalstvom je potrebno uvesti tudi višje in progresivne davke na dobiček ter podpreti popolno transparentnost pri lastništvu podjetij in transakcijah multinacionalk.«

Celotna študija je dostopna tukaj.

Vir: Focus

Prispevek Focus predstavil študijo o davčni pravičnosti v JV Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropski poslanci v Resoluciji med drugim pozivajo Komisijo, naj se v vseh davčnih politikah zavzema za enakost spolov ter pripravi specifične smernice in priporočila za države članice, da bi odpravile z davki povezano spolno pristranskost in zagotovile, da ne bodo nastali nobeni novi zakoni, programi ali prakse s področja davkov ali porabe, ki bi povečali razlike med spoloma glede tržnega dohodka ali dohodka po obdavčitvi. Dokument vsebuje tudi več dobrih predlogov v povezavi z davkom na dohodke podjetij in posameznikov kot tudi za indirektne vrste obdavčitev kot je DDV. Obenem v resoluciji pozivajo k vzpostavitvi davkov na premoženje in kapital.

Evropski parlament, ki ima sicer trenutno le svetovalno vlogo v davčnih zadevah EU, se tako odziva na pozive državljanov k vzpostavitvi progresivnega davčnega sistema. Do končnega dokumenta lahko dostopate na tej povezavi.

Prispevek Evropski parlament sprejel Resolucijo o enakosti spolov in davčnih politikah v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ne dolgo nazaj sem prebrala izjavo »otrok, ki ne končna osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh,« kar me je vodilo, da sem se pozanimala o obsegu problematike dostopa do izobrazbe po svetu. Več kot 260 milijonov otrok in mladih po svetu ne hodi v šolo, pri tem 5 milijonov več deklic kot dečkov ne bo nikoli stopilo v učilnico. Po drugi strani je med hodečimi v šolo kar 617 milijonov otrok, ki v šoli ne bo osvojilo niti osnovnih znanj zaradi slabe kakovosti šolstva v njihovi skupnosti. Pri nas naj bi bili v takšnem položaju izključno romski otroci, predvsem tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih. Po statistikah pa v Sloveniji 3 % šoloobveznih otrok med 6. in 14. letom ni vključenih v osnovno šolo, a bolj zaskrbljujoče je, da je pod pragom revščine v letu 2017 živelo kar 49.000 mladoletnih otrok (ali 12,8 % vseh otrok). Številka, pravijo raziskovalci, bi bila višja brez socialnih transferjev družinam.

Svetovnim številkam prispevajo predvsem države globalnega juga, za katere je značilno kronično pomanjkanje sredstev za (kakovostno) šolstvo, čeprav gre lahko tudi za z naravnimi viri najbogatejše države sveta. In medtem ko so oktobra naše misli pri otrocih, bomo že s 5. novembrom obeležili eno leto od enega najnovejših obsežnih davčnih škandalov, Rajskih dokumentov. Gre za davčni škandal svetovnih razsežnosti številka 5 ali 6 ali – emmm, pa saj ni važno, po letnih razkritjih od leta 2014, se nas večina že tako ali tako več ne odzove na posamezna poročila. A tistim, ki še spremljamo, so lanski Rajski dokumenti razkrili še več obsežnih strategij davčnega načrtovanja več kot 100 multinacionalnih podjetij, med katerimi sta tudi Nike in Apple, ter aktivnosti v davčnih oazah več kot 120 politikov in svetovnih voditeljev.

A prav izobrazba in blaginja otrok sta del razlogov, zakaj naj bi del prihodkov državljani ter podjetja namenjali za davke. Če davki niso plačani, je manj denarja za šolstvo: manj sredstev za učitelje in za šolske stavbe, ni sredstev za sanitarije, za potrebščine ter malico. O teh stvareh učenci ne bi smeli razmišljati, ko so v šoli, in vendar so ponekod prisiljeni razmišljati prav o tem. Podatki, ki so bili objavljeni ob razkritju SwissLeaks (2015), so na primer pokazali, da je bilo 48,3 milijona dolarjev, povezanih z Zambijo, parkiranih na švicarskih bančnih računih. Istočasno se zambijska vlada trudi financirati javne storitve za uresničevanje pravic svojih državljanov, med katerimi kar 47 % otrok ne zaključi osnovne šole in kar 60 % prebivalstva živi pod pragom revščine.

Žal se pogosto pomena davkov niti ne zavedamo, zato vedno obstajajo posamezniki in podjetja, ki iščejo načine, kako se izogniti plačilu davkov – t. j. na »legalen« način, a če ne gre tako, tudi drugače. Multinacionalke so iz tega naredile znanost oz. bi se po kreativnosti nekaterih davčnih svetovalcev lahko govorilo celo o novi obliki umetnosti. Samo izogibanje davku na dobiček podjetij prikrajša države po svetu za 500 milijard dolarjev letno. Si težko predstavljate to številko? Če bi dolarske bankovce položili enega na drugega bi lahko naredili vsaj 135 kupčkov denarja, ki bi segali od površja Zemlje do Lune. Si lažje predstavljate sedaj? Tudi jaz ne.

Dejstvo je, da škandali in sama aktivnost izmikanja plačevanju davkov s strani multinacionalk svetovnih razsežnosti uničujejo naša gospodarstva in prikrajšajo vlade, s tem pa naše skupnosti, za sredstva, nujno potrebna za plačilo javnih storitev. Te so bistvenega pomena za zagotavljanje temeljnih in človekovih pravic, vključno s pravicami otrok do izobrazbe, kot tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Davki so temeljni prihodek za zagotavljanje človekovih pravic, ne le z vidika zagotavljanja finančnih virov, ampak ker je ena osnovnih nalog davčnih politik odpravljanje neenakosti, kot tudi izkaz tega, kako odgovorne so vlade do svojih ljudi.

Trenutno davčne oaze omogočajo multinacionalkam in premožnim posameznikom, da namerno plačujejo nizke davke ali celo nič davka na svoj dobiček in premoženje. Tako smo priča zgodbam o vaških gostilnah, ki plačujejo več davka od Facebooka, in o Edu Sheeranu, ki, čeprav zasluži manj od prihodkov Starbucksa in Amazona, plača več davka v Veliki Britaniji od omenjenih multinacionalk. Sigurno poznate tudi kakšne podobne slovenske zgodbe? Ob tem naj opomnimo, da vsaka država lahko v katerem koli trenutku s spremembo svoje davčne zakonodaje postane ali predstavlja neko vrsto davčne oaze sosednji državi ali svetu ter s tem vpliva na njihov (ne)razvoj.

S prenosom dobička v davčne oaze se še posebej škoduje revnejšim državam, kjer posamezniki (zaposleni in potrošniki) ne morejo prevzeti dodatnih obveznosti v obliki povišanih davkov na svoja ramena. Revnejše države so močno odvisne od obdavčitve podjetij kot vira dohodka za zagotavljanje javnih storitev in za boj proti revščini. A učinkom ne uidejo tudi bogatejše države. Kljub temu vlade po svetu tekmujejo, katera bo bolj znižala davek na dobiček, katerega svetovno povprečje se je med letoma 1980 in 2015 znižalo za več kot 15 %. Gre za tekmo proti dnu, saj bo, če se bo tako nadaljevalo, stopnja obdavčitve dobička podjetij leta 2052 padla na nič. Po drugi strani narašča število držav s povišanim  davkom na dodano vrednost (poljudno: potrošniškim davkom). Obenem so se po letu 1975 stopnje tega davka v najbogatejših državah sveta strmo dvigale in do leta 2015 poskočite na 19,2 %. V Sloveniji podjetja plačujejo davek na dobiček nižji od svetovnega in evropskega povprečja in potrošniki davek na dodano vrednost višji od povprečja najbogatejših držav.

Na nas je, da se kot državljani, zaposleni, potrošniki in predvsem kot ljudje s pravicami, izobrazimo ter opolnomočimo tudi na področju davkov, se skupaj zavzamemo za pravičnejši davčni sistem pri nas in po svetu ter zahtevamo, da tudi multinacionalke plačajo svoj pravični delež za blaginjo, h kateri stremimo. Vlade morajo zagotoviti, da so njihovi davčni sistemi pravičnejši, bolj progresivni in da bolje zagotavljajo vsem otrokom poln dostop do dobre, kakovostne izobrazbe.

Pripravila: Maruša Babnik, zunanja strokovna sodelavka, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Z davčno pravičnostjo do izobrazbe za vse je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.