1. Vse oči so uprte v Baku v Azerbajdžanu, ki je gostitelj letošnje konference COP

V azerbajdžanski prestolnici Baku, ki leži ob Kaspijskem morju, se bo od 11. do 22. novembra predvidoma udeležilo več kot 30.000 oblikovalcev politik, znanstvenikov, predstavnikov organizacij civilne družbe in mladih. COP29 se imenuje „finančna COP“, ker bo osrednja tema financiranje podnebnih sprememb, saj je za pomoč državam pri drastičnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zaščiti življenj in preživetja pred vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb potrebnih na bilijone dolarjev.

2. Gozdovi bodo v paviljonu ciljev trajnostnega razvoja v središču pozornosti

Vprašanja, kot so podatki o gozdovih, na gozdovih temelječe biogospodarstvo in pravni okviri za gozdove, bodo izpostavljena v posebnem paviljonu za gozdove v okviru paviljona SDG. Vsak dan bodo potekale posebne razprave o načinih za povečanje naložb v gozdove, da bi zaustavili in obrnili krčenje gozdov ter pospešili kolektivno ukrepanje za doseganje globalnih ciljev na področju gozdov.

3. V paviljonu ciljev trajnostnega razvoja se bo zvrstilo več kot 50 drugih dogodkov, povezanih z energijo, oceani, prometom, enakostjo spolov in drugimi temami.

Med visokimi govorniki bodo predvidoma sodelovali vodja UN DESA Li Junhua, direktorica Foruma ZN za gozdove Juliette Biao, posebni odposlanec generalnega sekretarja za ocean Peter Thomson ter raziskovalec in inovator Bertrand Piccard.

4. Dogajanje v paviljonu SDG si lahko ogledate na spletu

Dogodke iz Bakuja si lahko v živo ogledate na kanalu YouTube agencije UN DESA ali pa si posnetke ogledate po svojem urniku, za posodobitve pa ne pozabite spremljati tudi računov agencije UN DESA v družabnih medijih.

Za več informacij, vključno s celotnim programom, obiščite spletno mesto paviljona ciljev trajnostnega razvoja na COP29 in spletno mesto Foruma ZN o gozdovih.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 4 stvari, ki jih morate vedeti o paviljonu ciljev trajnostnega razvoja na konferenci COP29 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V prispevku si lahko hkrati pogledate, kako znani obrazi odgovarjajo na zgoraj omenjena vprašanja. Od poznavanja tujih kultur, promocije medkulturnega dialoga, socialne in solidarnostne ekonomije, aktivnega državljanstva pa vse do razumevanja pomena besedne zveze »globalni sosed«. Bi vi znali odgovoriti na vsa vprašanja ali ste zmedeni zaradi poplave različnih poimenovanj?

Ne glede na vaš odgovor vas vabimo k ogledu prispevka. Hkrati, si želimo, da tudi Vi podprete našo kampanjo. Ker ste tudi vi #GlobalniSosed, kajne? Pridružite se nam tako, da se fotografirate s sloganom kampanje in nam fotografijo pošljite na novice@sloga-platform.org ter jo objavite na družabnih omrežjih z oznako #GlobalniSosed oz. #GlobalNeighbour in #ELR2015 oz. #EYD2015.

Več o projektu ter o podpornikih naše kampanje najdete tukaj.

Prispevek Tudi ti si globalni sosed je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Posvet “Migracije in človekove pravice” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Usposabljanje o razvojnem sodelovanju v Zagrebu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit: Begunci ogrožajo našo kulturo, ker so večinoma muslimani.

Odgovor: Ne drži. Nacionalne identitete in kulture niso fiksne ter se neprestano spreminjajo. Ti procesi pa niso nujno posledica migracij, temveč tudi ostalih širših družbenih procesov. Potrebno je poudariti, da so migracije eden najstarejših družbenih pojavov, katerega je nemogoče in hkrati nesmiselno preprečevati.

Prispevek Mit o razvojnem sodelovanju št. 20 – begunci in ogrožanje evropske kulture je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit: Če prekinemo tihotapske mreže, ki omogočajo prehod ljudem, bomo hkrati rešili begunsko krizo.

Odgovor: Ne drži. Ljudje bežijo z vojnih območij, bežijo pred smrtjo, mučenjem in razmerami, v katerih ne morejo zagotavljati preživetja zase in za svoje družine. Posledično je jasno, da so ljudje pripravljeni zastaviti vse svoje premoženje in tvegati življenja, da bi našli boljše življenjske pogoje. Tihotapske mreže preživijo, ker legalni načini za prehod ljudi v stiski ne obstajajo. Tudi če bi oblastem uspelo uničiti tihotapske mreže, begunske krize ne bi rešili. Ljudje bi poiskali alternativne, še nevarnejše načine za odhod z vojnih območij ali pa bi zaradi pomanjkanja možnosti bili obsojeni na smrt oz. življenje v nehumanih razmerah. Bi torej res rešili begunsko krizo ali bi zgolj olajšali s tem povezane evropske ‘težave’?

Prispevek Mit o razvojnem sodelovanju št. 19 – reševanje begunske krize in tihotapske mreže je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit: Postavljanje ograj bo ustavilo begunce.

Odgovor: Ne drži. Postavljanje ograj in zidov bo zgolj prisililo ljudi k iskanju novih, nevarnejših poti h končnemu cilju. Če ponazorimo s primerom: takoj ko so oblasti ogradile dostop do pristanišča s trajekti v francoskem Calaisu, so ljudje začeli iskati druge poti. Prehod so iskali preko podvodnega predora. Rešitev leži ravno v podiranju ograj in zidov ter ustvarjanju možnosti za varen in human prehod ljudi.

Prispevek Mit o razvojnem sodelovanju št. 18 – ustavljanje beguncev z gradnjo ograj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit št. 9 – Afrika je puščavski kontinent, kjer se prosto sprehajajo divje živali in ljudje živijo v ruralnih naseljih.

Odgovor: Ne drži. Afrika res predstavlja najmanj urbaniziran kontinent na svetu (40% stopnja urbanizacije), vendar je stopnja urbanizacije v zadnjih dvajsetih letih naraščala z 3,5 % letno in naj bi do leta 2030 že presegla 60 %. Velemesto  v Afriki na prvi pogled precej težko ločimo od tistega v Evropi.

Prispevek Mit št. 17 – stereotipi o Afriki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit št. 16: Begunci uporabljajo pametne mobilne telefone in se prevažajo s taksiji ter posledično ne potrebujejo naše pomoči.

Odgovor: Ne drži. Res je, da veliko beguncev uporablja pametne mobilne telefone, vendar to ne bi smelo nič čudnega. Gre za relativno poceni tehnologijo, ki je izjemno uporabna ravno pri tako nevarnem potovanju, saj ljudje lahko med seboj komunicirajo in se redno opozarjajo na morebitne težave in nevarnosti, ki prežijo na poti. Prav tako dostop do različnih zemljevidov, ki se redno obnavljajo na medmrežju, ne bi smel biti luksuz. Kvečjemu gre za osnovno dobrino v takih situacijah. Potrebno je omeniti, da imajo tudi nezaposleni Slovenci mobilne telefone, pa jim tega nihče ne očita. Taksiji pa pogosto predstavljajo najbolj učinkovit, hiter in varen način potovanja na kratke razdalje. Konec koncev v posameznih primerih taksisti beguncem ponujajo zastonj prevoze. Kar pa še ne pomeni, da številni begunci zaradi naporne in nevarne poti ne potrebujejo dostopa do pitne vode, toplih oblačil in obrokov, zatočišča itd. Morali pa bi si postaviti osnovno vprašanje: zakaj bi ljudje morali biti revni, da bi si zaslužili našo pomoč takrat, ko jo najbolj potrebujejo?

Prispevek Mit o mednarodnem razvojnem sodelovanju št. 16 – begunci in pametni telefoni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dokumentarni film »Tudi mi smo del istega sveta« prikazuje izbrane projekte slovenskih nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij v Afriki in na Zahodnem Balkanu, s katerim želi SLOGA razvojne projekte približati slovenski javnosti. Slovenske nevladne organizacije z različnimi projekti skrbijo, da ukrepi iz besed na papirju zaživijo v praksi. Zagotavljanje podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ni vedno lahka naloga. Najbolj ranljivi deli prebivalstva velikokrat živijo v odročnih predelih s slabimi prometnimi povezavami in omejeno infrastrukturo. Zato je zelo pomembna vloga nevladnih organizacij, ki so s svojimi lokalnimi partnerji prisotne na terenu, imajo izkušnje in dostop do lokalnega znanja ter so prožnejše pri nudenju in izvajanju podpore. V dokumentarnem filmu lahko tako iz prve roke spoznamo projekte Društva Edirisa Slovenije, Društva SOS telefon, Humanitarnega društva ADRA Slovenija, Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije in Zavoda Krog. Dokumentarni film je nastal s finančno podporo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Prispevek Skuhna talk in dokumentarni film “Tudi ti si del istega sveta” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit št. 15: Denar, ki se namenja za razvojno pomoč, se v veliki večini porabi za administrativne stroške nevladnih organizacij in ne za pomoč revnim.

Odgovor: Ne drži. Nevladne organizacije v povprečju za administracijo porabijo manj kot 20 odstotkov vsega denarja, ki ga prejmejo. Po raziskavah sodeč manjši odstotek porabe po navadi pripelje do manj učinkovitega dela nevladnih organizacij. Denar, ki je porabljen za vodenje programov, pripomore k večji učinkovitosti razvojne pomoči ljudem, ki jo potrebujejo. Gre torej za smiselno investicijo v nadzor kvalitete programov in ne za zapravljen denar. Konec koncev, bi kupili avto, za katerega je 90 odstotkov stroškov namenjenih sami izdelavi in zgolj 10 odstotkov oblikovanju in testiranju?

Prispevek Mit št. 15 – razvojna pomoč in vprašanje stroškov delovanja nevladnih organizacij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mit št. 14:  Razvojno sodelovanje povzroča odvisnost partnerskih držav in ne pripomore k trajnostnemu razvoju teh držav.

Odgovor: Ne drži. Premišljeno načrtovane politike razvojnega sodelovanja, ob upoštevanju koncepta skladnosti politik za razvoj, delujejo v smeri krepitev zmogljivosti partnerskih držav in zmanjševanja odvisnosti od razvojne pomoči. Kar 14 od 30 držav, ki so najbolj odvisne od razvojne pomoči v letu 2000, je do leta 2009 zmanjšalo delež porabe proračunskega denarja, ki izhaja iz razvojne pomoči, za več kot 20 odstotkov. Seveda pa ne gre zanikati obstoja škodljivih praks in politik, ki pod pretvezo razvojnega sodelovanja vzpostavljajo neo-kolonialne odnose s partnerskimi državami.

Prispevek Mit št. 14 – ‘odvisnost’ od razvojne pomoči in razvojnega sodelovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.