V novi analizi, objavljeni pred podnebnimi pogajanji COP26, agencija navaja, da je 93 odstotkov najmanj razvitih držav in malih otoških partnerskih držav predložilo ali namerava predložiti izboljšane nacionalne podnebne načrte.

Po drugi strani pa UNDP pravi, da nekatere države iz bloka vodilnih industrijsko razvitih držav G20 “zavlačujejo z upoštevanjem temeljnih načel Pariškega sporazuma, da bi ‘povečale’ svoje podnebne ambicije”.

Skupina G20, ki se je ta konec tedna sestala v Rimu, je odgovorna za več kot tri četrtine svetovnih emisij toplogrednih plinov.

When it comes to climate ambition, who is leading the way? @UNDP’s latest report shows that the answer is vulnerable nations.

Learn more: https://t.co/TRrswCmWxL pic.twitter.com/dqjAzapbWk

— UNDP Climate (@UNDPClimate) October 28, 2021

Neizpolnjeni roki

Tri članice skupine G20 so nove zaveze predložile šele pred kratkim, s čimer so zamudile rok 12. oktobra za vključitev v analizo Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).

Poleg tega je med 18 predloženimi nacionalnimi zavezami za podnebne spremembe veliko takšnih, ki temeljijo na dolgoročnih ciljih in niso dovolj ambiciozni v bližnji prihodnosti, je dejal UNDP.

Če pogledamo samo namere za zmanjšanje emisij, namerava 86 % najmanj razvitih držav in majhnih otoških razvojnih držav povečati ambicije za blažitev podnebnih sprememb, kar je več kot 40 % v letu 2019. Agencija tudi ugotavlja, da je na koncu ta skupina 78 držav odgovorna le za 7 % svetovnih emisij.

Po mnenju upravitelja UNDP Achima Steinerja “te številke dokazujejo, da so številne partnerske države po vsem svetu vodilne pri odločnem podnebnem ukrepanju”.

“COP26 mora biti trenutek, ko se bodo vse države, zlasti države z visokimi emisijami, spoprijele z izzivom podnebnih sprememb. Ker se čas za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija zožuje, je to edina pot, da zagotovimo prihodnost ljudi in planeta,” je dejal.

Spodbudne novice

Poročilo izpostavlja tudi nekaj spodbudnih novic.

Na primer, mehanizem Pariškega sporazuma deluje, saj večina držav upošteva ključno zahtevo, da vsakih pet let revidirajo in predložijo vse bolj ambiciozne nacionalne razvojne cilje.

Skupno 178 držav, ki predstavljajo 79,3 % svetovnih emisij, namerava predložiti okrepljene nacionalne zavezujoče cilje. Leta 2019 je to storilo le 75 držav. Iz te skupine je 160 držav okrepilo svoje cilje.

UNDP ugotavlja tudi, da se je od leta 2019 povečalo število držav, ki pripravljajo in predložijo dolgoročne strategije za doseganje neto ničelnih emisij do sredine stoletja.

Savdska Arabija je na primer v začetku tega tedna objavila cilj za leto 2060, ki predvideva ničelne neto emisije. Ta četrtek sta Avstralija in Kitajska potrdili cilje neto ničelnih emisij za leto 2050 oziroma pred letom 2060.

Celotno poročilo UNDP The State of Climate Ambition najdeš v naši knjižnici.

Prispevek UNDP: Najbolj ogrožene države krepijo podnebne ukrepe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletni tečaj organizira Evropski odbor regij, politična skupščina, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti po celotni Evropski uniji in svetuje o novih zakonih.

Seminar bo potekal v torek, 24. novembra, s pričetkom ob 16.30.

Več informacij in prijave.

Prispevek Spletni seminar “Communicating Climate Action Online” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izjava za javnost:

Pred zasedanjem Evropskega sveta ta teden, na katerem bodo voditelji držav odločali in potencialno sprejeli EU proračun za obdobje 2021-2027, poročilo analizira naložbe in ukrepe, ki so bili predstavljeni v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) 14 držav članic: Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Francije, Madžarske, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. V poročilu so izpostavljeni ukrepi iz NEPN-ov, ki naj bi bili deležni financiranja iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje, predlogi za znatno pivišanje financiranja za ukrepe, ki lahko prinesejo dodatna znižanja emisij ter škodljivi ukrepi, ki ne bi smeli biti podprti s sredstvi EU.

Naložbe v trajnostno obnovljivo energijo (vključno z energetskimi skupnostmi) in energetsko učinkovitost imajo največji potencial za izboljšanje kakovosti življenja za milijone evropskih državljanov, obenem pa prispevajo k večjemu zmanjšanju emisij od načrtovanega. Poleg tega imajo ti sektorji ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest. Zato poročilo predlaga, da imajo prednost pri dodeljevanju sredstev iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje. V poročilu so kot sektorji, ki imajo pomemben potencial za doseganje bolj ambicioznih ciljev na področju podnebne politike in hkratno spodbujanje zelenega okrevanja gospodarstva, izpostavljeni še nizkoemisijski prometni sistemi, ukrepi za trajnostno mobilnost in na naravi temelječe rešitve.

Vendar pa poročilo obenem poudarja, da bi lahko številni škodljivi ukrepi, ki še vedno ostajajo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ogrozili potreben napredek pri naslavljanju podnebne krize v naslednjem desetletju. Po predlogu Evropske komisije bodo NEPN vplivali na razporeditev sredstev EU v novem proračunskem obdobju, vključno z načrti za gospodarsko okrevanje. Poročilo zato predlaga državam članicam, da svoje prihodnje načrte porabe usmerijo v podnebno nevtralnost ter da ne vlagajo v škodljive ukrepe, kot so npr. razvoj nove infrastrukture fosilnih goriv, izkoriščanje nacionalnih virov fosilnih goriv, uporaba biomase v ogrevalnih sistemih s slabim izkoristkom ter investicije v neobnovljive vire energije.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj pravi: »Voditelji EU imajo možnost, da s pomočjo paketa za oživitev na novo vzpostavijo boljše gospodarstvo. Če bodo načrti porabe sredstev zasnovani tako, da bodo preoblikovali javno infrastrukturo in naredili korak naprej proti podnebno nevtralnemu gospodarstvu, bodo imele koristi od tega vse države članice. V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.

Prispevek Poročilo poziva države članice, naj sredstva EU za regije in gospodarsko okrevanje usmerijo v podnebno nevtralnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Zahteva slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

PIC, Umanotera, društvo Focus in Greenpeace Slovenija so dale pobudo za poziv Vladi RS naj nemudoma naslovi podnebno krizo. Podpisnica poziva je tudi Platforma SLOGA, v nadaljevanju pa objavljamo sporočilo za javnost, ki so ga pripravile pobudnice.

Ljubljana, 19. junij 2019 – Široka skupina množičnih organizacij s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic … je danes na Vlado Republike Slovenije naslovila nujen poziv, s katerim jo je pozvala, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. V času, ko država sprejema ključne odločitve za naslavljanje podnebnih sprememb, podporniki poziva od vlade pričakujejo, da z odločnim ukrepanjem in zavezujočim načrtom izpolni pravico vseh do zdravega življenjskega okolja. Posamezniki in organizacije lahko poziv podprejo na spletni strani www.podnebnakriza.si.

Čebelarska zveza, Planinska zveza, Rdeči Križ Slovenije, Karitas, Nacionalni svet invalidskih organizacij, Zveza Tabornikov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Skupnost občin Slovenije … To so samo nekatere izmed velikih množičnih organizacij, ki so z nujnim pozivom danes od Vlade RS zahtevale, naj trend »pasivnega« ukvarjanja s podnebnimi spremembami prekine z odločnim ukrepanjem na vseh področjih družbenega življenja – energetiki, prometu, hrani, industriji, gospodarstvu. Podpisnike poziva, skupaj več kot 40 organizacij, povezuje prepričanje, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu preživetju ter pričakovanje, da je ukrepanje nujno prav zdaj, ko še lahko preprečimo neobvladljive posledice.

V letu 2019 bo opredeljen odziv naše države na nastalo podnebno krizo. Vlada pripravlja ključne dokumente, ki bodo opredelili cilje, politike in ukrepe za naslavljanje podnebnih sprememb – podnebni zakon, dolgoročno podnebno strategijo in nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030.

»Opozorila znanstvene skupnosti so jasna. Za obvladovanje posledic podnebnih sprememb so potrebne korenite spremembe na vseh področjih našega življenja. Trenutne ambicije vlade, ki so razvidne iz nastajajočih strateških dokumentov, ne predvidevajo potrebnega premika v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območjih in industrije, kar kaže na neupoštevanje opozoril znanosti s strani vlade,« razloge za podporo pozivu vladi pojasnjuje Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Nedavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C je zadnje v vrsti opozoril znanstvene skupnosti, da se čas za ukrepanje izteka. Poročilo kot še varno mejo opredeljuje omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. To je tudi cilj, h kateremu se je s Pariškim sporazumom zavezala mednarodna skupnost.

»Dolžnost države je, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje, da varuje svoje prebivalce pred naravnimi nesrečami in katastrofami. Dolžna je ravnati preventivno in v primeru nevarnosti, ukrepati. Na podlagi znanstvenega konsenza glede nevarnosti, ki nam grozijo kot posledica podnebnih sprememb, je država dolžna, da odvrne te nevarnosti in prispeva k ustavljanju pregrevanja zemlje,« izpostavlja Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

»Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in vsak prebivalec Slovenije povprečno kar za 5-krat presega količino emisij toplogrednih plinov, ki nam pripadajo za doseganje podnebnega ravnovesja. Letos je ključno leto za sprejemanje odločitev, ki bodo definirale našo podnebno prihodnost, in tega se zavedamo tudi prebivalci. Večina pričakuje ukrepanje Vlade RS,« dodaja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogroža prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. S tem se strinjajo tudi v Čebelarski zvezi Slovenije. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije pravi: »Čebele so prvi indikator okolja, dandanes pa so čebele ogrožene in brez čebelarja v naravi ni mogoče njihovo preživetje. Ni več časa za besede, skrajni čas je za dejanja, čas je, da ustavimo podnebne spremembe, čas je, da prisluhnemo naravi in čebelam!«

Poziv vladi je objavljen na spletni strani www.podnebnakriza.si. Odprt je za podporo tako s strani organizacij kot tudi posameznikov.

***

OPOMBE:

Celoten poziv je na voljo za objavo, dostopen je tukaj.
Celoten seznam podpornikov je objavljen na spletni strani www.podnebnakriza.si.
Izjave drugih podpornikov poziva so dostopne tukaj.

VEČ INFORMACIJ:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si, 040 722 149
Senka Vrbica Šifkovič, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, senka.sifkovic.vrbica@pic.si, 01 5211888
Gaja Brecelj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, gaja@umanotera.org, 01 43 97 100

Vir: Focus

Prispevek Nujni poziv Vladi RS – Večina pričakuje ukrepe za naslovitev podnebne krize je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po njihovih priporočilih bi morali Afrika in EU razviti partnerstvo, ki bi delovalo na treh ravneh: med ljudmi, med podjetji in med vladami. Med več deležniki na vseh ravneh bi moral biti sprožen dialog, ki bi se začel na lokalni ravni in omogočil tesnejšo povezavo med afriško in evropsko družbo, poslovnimi skupnostmi in vladami.

Poročilo je po besedah predstavništva komisije »mejnik v procesu doseganja tesnejšega sodelovanja med EU in Afriko v agroživilskem sektorju ter opredeljuje štiri strateška področja za srednje- in dolgoročno ukrepanje: ustvarjanje delovnih mest, podnebni ukrepi, trajnostno preoblikovanje afriškega kmetijstva ter razvoj afriške živilske industrije in trgov.«

Projektno skupino je Evropska komisija ustanovila maja 2018, da bi svetovala o krepitvi partnerstva Evrope in Afrike na področju hrane in kmetijstva. Na podlagi kratkoročnih priporočil skupine bo Evropska komisija izvajala programe za tesno medinstitucionalno sodelovanja in izmenjave med afriškimi in evropskimi kmetijskimi organi, vzpostavitev platforme AU-EU za kmetijsko podjetništvo, naj bi pomagala prepoznati izzive in priložnosti za zasebne naložbe in trgovino med celinama, ter vzpostavitev in okrepitev inovacijskih vozlišč za podporo kmetijskih podjetnikov in afriškega agroživilskega sektorja, ki naj bi povezala nacionalne raziskave, visokošolske sisteme, kmete, organizacije kmetov in zasebni sektor ter tako med drugim olajšala digitalne inovacije in razvoj znanj in spretnosti.

V želji, da bi bil proces čimbolj dostopen in vključujoč bo Evropska komisija začela s spletnim posvetovanjem za zbiranje povratnih informacij afriških deležnikov. O poročilu, rezultatih posvetovanja bo potekala razprava na tretji ministrski konferenci Afriške unije in Evropske unije, ki bo predvidoma junija 2019 v Rimu, kjer bo predstavljena tudi skupina za izvajanje, sestavljena iz predstavnikov ministrstev in predstavnikov zasebnega sektorja iz Afrike in EU.

Prispevek Zavezništvo Afrike in Evrope: Evropska komisija se zavezuje trajnostnemu afriškemu agroživilskemu sektorju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Tovornjaki do zdaj v EU še niso bili povrženi standardom porabe goriva, čeprav so odgovorni za 22 % emisij vseh vozil predstavljajo pa le 5 % vozil na cestah. Komisija predlaga zmanjšanje emisij CO2 za 15 % do leta 2025 v primerjavi  s stopnjami leta 2019 in indikativen cilj 30% zmanjšanja emisij do leta 2030. Velika podjetja, kot so IKEA, Unilever, Carrefour in Nestlé, prevozniki ter skupina držav EU, vključno s proizvajalkama tovornjakov Francijo in Nizozemsko, pozivajo k uresničitvi stroškovno učinkovitega varčevanja z gorivom, kar pomeni določitev cilja zmanjšanja emisij za 24 % do 2025.

Stef Cornelis, iz organizacije Transport & Environment je dejal: »Predlagani standardi ekonomičnosti porabe goriva bodo prevoznikom prihranili denar na črpalki, zmanjšali odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter zmanjšali emisije toplogrednih plinov. A premajhna ambicioznost predloga pomeni, da veliko stroškovno učinkovitih čistih tehnologij ne bo del novih tovornjakov, kar pomeni izgube prihrankov stroškov in emisij.«

Komisija je zaradi lobiranja proizvajalcev tovornjakov predlagala tako imenovane superkredite, ki spodkopavajo učinkovitost standarda. Po zdajšnjem predlogu se bodo električni tovornjaki in avtobusi, prodani pred letom 2025 šteti večkrat, nakupičene kredite pa bodo države lahko uporabile za doseganje cilja za leto 2025. To bi lahko v praksi zmanjšalo ambicioznost cilja za leto 2025 za približno petino. Komisija prav tako ni predlagala prodajne kvote za tovornjake brez emisij, kot so zahtevala velika podjetja in prevozniki.

»Supercrediti so trik, ki bo ogrozil cilje zmanjšanja emisij CO2 tovornjakov, prikrajšal podjetja za višje prihranke goriva in zmanjšal, ne povečal, število prodanih električnih tovornjakov. Evropski parlament bi moral nastopiti proti superkreditom in si prizadevati za vključitev prodajnih kvot za vozila z ničelnimi emisijami,« je dejal Stef Cornelis.

Zakonodajni sveženj vključuje tudi načrt za pospešitev uvajanja nekoliko daljših in bolj racionalnih oblik kabin, ki bi jih lahko videli na cestah EU že leta 2020. Novi modeli tovornjakov bi lahko zmanjšali emisije tovornjakov za 3-5%, hkrati pa izboljšali varnost in udobje voznika.

Promet je največji podnebni problem v EU. Tudi v Sloveniji je promet leta 2014 predstavljal največji vir emisij toplogrednih plinov in sicer 32 %, pred energetiko, ki je predstavljala 27 % izpustov vseh toplogrednih plinov v Sloveniji. Evropski prevozniki porabijo v povprečju 32.000 EUR letno na tovornjak za gorivo. Medtem ko so ZDA, Japonska, Kitajska in Kanada že uvedle omejitve izpustov CO2, je bilo izboljšanje učinkovitosti porabe goriva tovornjakov v Evropi v zadnjih 20 letih nezadostno. Vsi proizvajalci tovornjakov v EU so tudi sodelovali pri kartelnem sporazumu o določitvah cen.

Evropska komisija je predlagala tudi prvi svetovni standard glede vidnega polja v novih tovornjakih. Standard bo pomagal odstraniti mrtve kote, zaradi katerih so pešci in kolesarji nevidni voznikom tovornjakov. Leta 2014 je v prometnih nesrečah, ki so vključevale tovornjake, umrlo 3.850 ljudi.

Prispevek EU na poti k čistejšim in varnejšim tovornjakom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pridružite se pozivu gibanja Break Free 2017 in predsedniku vlade pošljite jasno sporočilo!

Ceno kurjenja premoga plačamo državljani in to ne le z denarjem. Kurjenje premoga nas vodi v vse bolj tvegano prihodnost spremenjenega podnebja, hkrati pa negativno vpliva na naše zdravje.

Namesto iskanja načina nadaljnjega kurjenja premoga mora vlada odločno ukrepati proti podnebnim spremembam in opustiti rabo fosilnih goriv kot je premog. Zahtevamo takojšnje ukrepanje v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, ki ga je Državni zbor ratificiral novembra lani.

Številne nevladne organizacije, med njimi tudi platforma SLOGA, smo na Vlado Republike Slovenije naslovile poziv, v katerem jo pozivamo, da ravna v skladu z danimi zavezami v Pariškem podnebnem sporazumu in Agendi 2030. Ker smo prepričani, da so podnebne spremembe ena največjih okoljskih, socialnih in ekonomskih groženj našega časa, zahtevamo, da vlada poravna svoje podnebne dolgove. S tem pozivom smo se različne organizacije v Sloveniji pridružile globalnemu podnebnemu gibanju Break Free 2017, ki bo med 13. in 31. marcem pod enotnim okriljem združeval raznolik nabor aktivnosti proti industriji fosilnih goriv.

Še je čas, da se pozivu pridružite tudi kot organizacija: Pošljite e-sporočilo Katji Hus (katja.hus@greenpeace.org) in priložite logotip vaše organizacije.

V Sloveniji bomo marčevsko dogajanje sklenili s shodom pred Vlado RS, ki bo v sredo, 29. marca, ob 16. uri. Več o tem dogodku še sledi.

Prispevek Poziv NVO: Vlada naj se neha uklanjati fosilni industriji! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Danes živita v urbanih naseljih dve tretjini prebivalstva EU, zato se morajo zlasti mesta in njihovi župani lotiti reševanja perečih izzivov, kot so onesnaževanje zraka, prometni zastoji ali energijsko učinkovite stavbe. Boj proti podnebnim spremembam bomo zmagali ali izgubili v urbanih območjih. Velika večina prebivalcev v Evropi živi in dela v mestih, pri čemer porabi ocenjeno 80 odstotkov energije, ki se uporabi v EU.

Konvencija županov EU in koalicija županov sta junija 2016 ustanovili največjo globalno konvencijo županov, ki se zavzema za boj proti podnebnim spremembam, prilagajanje na njihove posledice ter varno, čisto in dostopno energijo. Novi podpisniki se zavezujejo, da bodo do leta 2030 emisije CO₂ zmanjšali za najmanj 40 % in sprejeli celosten pristop k obravnavanju blažitve podnebnih sprememb ter prilagajanja nanje.

Lokalne oblasti, ki so najbližja upravna raven državljanom, imajo idealni položaj za celovito reševanje podnebnih sprememb. Vedno več mest se odloča sprejeti izziv, kar kaže naraščajoče število podpisnikov Konvencije županov. H konvenciji županov EU, ki jo je podpisalo prek 7.000 županov, je pristopilo tudi 29 županov slovenskih mest, v katerih živi 30 % prebivalcev v državi.

Cilji trajnostnega razvoja, sprejeti septembra 2015, v 13 cilju opredeljujejo ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Več o globalnih ciljih na spletni strani www.globalni-cilji.si.

Prispevek Župani EU v boj s podnebnimi spremembami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo, pri katerem je sodelovalo 61 znanstvenikov z vsega sveta, zajema obdobje od oktobra 2015 do letošnjega septembra. Znanstveniki so v tem času zabeležili najvišje zabeležene temperature nad kopenskimi območji.

Arktično območje se segreva dvakrat hitreje kot ostala območja na Zemlji, ki bodo prav tako zabeležila najtoplejše leto v zgodovini. Letna temperatura nad kopenskimi območji Arktike je bila v omenjenem obdobju za 3,5 stopinje Celzija višja kot leta 1900.

Temperatura na površini morja je bila avgusta 2016 kar pet stopinj Celzija višja od povprečja v letih od 1982 do 2010. Tudi led, ki nastaja, je tanjši in se laže tali.

Vzroki za dvig globalnih temperatur so od povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju do pojavov, kot je bil El Nino, ki se je končal sredi leta, a je okrepil posledice segrevanja oceanov.

Znanstveniki so v dodatku poročila opozorili tudi, da je bilo območje pokritosti z ledom od sredine letošnjega oktobra do konca novembra najmanjše, odkar so leta 1979 začeli satelitska merjenja. Bilo je 28 odstotkov manjše od povprečja v oktobrih v letih od 1981 in 2010, navaja poročilo.

Vse manj je večletnega ledu, ki ostaja tudi preko poletja. Leta 1985 je bilo skoraj polovica – 45 odstotkov – ledu večletnega. Zdaj ga je le še 22 odstotkov, medtem ko je ostalo zgolj nov led, ki se potem poleti stopi.

Poročilo navaja tudi izgubo kopenskega ledu na Grenlandiji in drugod, ki se nadaljuje vse od začetka merjenj leta 2002. Taljenje ledu na Grenlandiji se je letos tudi začelo bolj zgodaj in je bilo blizu rekordnim vrednostim, ki so jih zabeležili leta 2012.

Rekordno nizka je bila tudi spomladanska pobeljenost s snegom na severnoameriški Arktiki; maja je bilo prvič od začetkov merjenj leta 1967 s snegom pokritih manj kot štiri milijone kvadratnih kilometrov.

Taljenje ledu na kopnem na Arktiki in zmanjševanje ledu na morju še krepi absorpcijo sončnih žarkov v morju, kar krepi tudi obširno cvetenje alg. Tundra zdaj izpušča več ogljika v ozračje, kot pa ga absorbira, so navedli v poročilu in opozorili, da bo imelo taljenje permafrosta, v katerem je ujetih veliko toplogrednih plinov, zlasti metana, “velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot drugod po svetu”.

Ukrepi za področje podnebnih sprememb do leta 2030 so zapisani v 13 cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

Vir: STA

Prispevek Na Arktiki zabeležili rekordno taljenje ledu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo “Temni oblak Evrope” analizira zdravstvene vplive evropskih premogovnih elektrarn povezane z onesnaženostjo zraka, za katere so bili dostopni zadnji podatki (257 od 180 elektrarn) in ugotavlja, da so bili leta 2013 izpusti premogovnih elektrarn odgovorni za 22.900 prezgodnjih smrti, povzročili pa so do 62,3 mrd EUR zdravstvenih stroškov.

Analiza razkriva, da tudi kurjenje premoga v Sloveniji prizade prebivalce sosednjih držav. V letu 2013 so izpusti premogovnih elektrarn TEŠ in TE-TOL vodili do 200 prezgodnjih smrti, od tega 130 v Italiji, 10 v Sloveniji, 10 v Španiji in 10 v Franciji. Zdravje prebivalcev Slovenije pa so poleg »domačih« izpustov slabšale predvsem premogovne elektrarne na Poljskem (30 prezgodnjih smrti), Češkem (10), v Nemčiji (10) in Italiji (10).

Države, katerih kurjenje premoga ima sicer največji čezmejni vpliv so: Poljska (4.690 prezgodnjih smrti prek meja), Nemčija (2.490), Romunija (1.660), Bulgarija (1.390) in Velika Britanija (1.350). Države, ki pa jih poleg lastnih izpustov kurjenje premoga v sosednjih državah najbolj prizadane pa so: Nemčija (skupaj 3.630 prezgodnjih smrti), Italija (1.610), Francija (1.380), Grčija (1.050) in Madžarska (700).

Več informacij ter dostop do poročila na spletni strani Greenpeace Slovenia.

Prispevek Poročilo “Temni oblak Evrope” razkriva visoko onesnaženost zraka je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije ter lokalne oblasti iz držav članic EU, Namibije ter drugih držav AKP, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Sodelujejo lahko tudi mednarodne organizacije.

Rok za prijave je 25. 7. 2016.

Več o razpisu.

Prispevek DCI: Promoting Renewable Energy for Climate Change Mitigation in Namibia je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.