Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo z javnimi pismi okrepiti tiste glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. , ̌ , , ̌ .

Petnajsto pismo, ki ga objavljajo, je napisala Wafaa iz Gaze:

“Bila sem reševalka za nujne primere. Medtem ko sem opravljala svoje dolžnosti, sem hčer držala v naročju in molila za svojega moža, da bi preživel, saj je bil reševalec na dolžnosti. Po 50 dneh vsesplošnega bombardiranja in po tem, ko  so v naši bližini začeli rušiti stolpnice, smo se odločili za evakuacijo. Živeli smo v enajstem nadstropju. V nekem trenutku sem s seboj nesla otroške obleke, ki sem jih kupila pred kratkim, in moj mož me je vprašal, zakaj. S solzami v očeh sem rekla: »želela sem si, da bi jih nosila«. Čeprav ne moremo zagotoviti niti, da bo preživela. Premirje je bilo razglašeno na njen prvi rojstni dan. Jokala sem kot nora, saj smo uspeli preživeti, medtem ko tisoči otrok in mater niso.

***

V Slovenijo smo povsem travmatizirani prispeli junija 2021. Mislili smo, da bomo končno lahko živeli v miru. Počasi smo se privajali na svoje novo življenje, nato pa se je oktobra 2023 začel genocid. Niti sanjalo se nam ni, da bomo preživeli najtežjih petnajst mesecev svojega življenja in da bo to najhujše zgodovinsko obdobje, ki ga bo doživelo naše ljudstvo. Postalo nam je jasno, da kamorkoli bomo šli, nikoli ne bomo mirni, zato ker smo Palestinci. Palestinci v hinavskem svetu.

Če me vprašate,  kaj lahko storimo, da bi živeli v miru, je moj odgovor enostaven: končajte izraelsko okupacijo.”

Preberite pismo Wafae (v slovenskem in angleškem jeziku):
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/ziveti-mir-15

Preberite vsa do sedaj objavljena pisma:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek “Ker vedo, kako je živeti vojno, vedo, zakaj je nujno živeti mir.” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Direktorica UNRWA za komunikacije Juliette Touma je opisala katastrofalne prizore v taborišču, kjer je bilo zaradi eksplozij konec tedna „uničenih ali močno poškodovanih“ približno 100 stavb.

Povedala je, da so prebivalci taborišča po skoraj dveh mesecih „nenehnega in naraščajočega nasilja“, povezanega z izraelsko vojaško operacijo, „pretrpeli nemogoče“.

„Detonacija v nedeljo je bila v času, ko bi se morali otroci vrniti v šolo,“ je pojasnila Touma in dodala, da je 13 šol UNRWA v taborišču in njegovi okolici še vedno zaprtih, zaradi česar je 5 000 otrok prikrajšanih za izobraževanje.

Izraelska prepoved delovanja

UNRWA se sooča z izzivi brez primere, da bi še naprej opravljala svoje delo, potem ko je izraelski parlament oktobra lani sprejel dva zakona, ki prepovedujeta njeno delovanje na izraelskem ozemlju in izraelskim oblastem prepovedujeta kakršne koli stike z agencijo. Zakona Kneseta sta začela veljati prejšnji četrtek.

Kljub temu je gospa Touma dejala, da izraelska vlada UNRWA še danes „ni sporočila, kako namerava izvajati“ zakon.

Po besedah gospe Toume ekipe agencije UNRWA „ostajajo in zagotavljajo storitve“ v preostalih delih Zahodnega brega ter zagotavljajo osnovne storitve, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom in izobraževanjem.

„Šole in klinike ostajajo odprte, tudi v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, in zagotavljajo storitve beguncem,“ je dejala tiskovna predstavnica UNRWA. „Udeležba v šolah UNRWA je več kot 80- do 85-odstotna.“

Gospa Touma je poročala tudi o „stalnem naraščanju“ števila bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene centre UNRWA na Zahodnem bregu, v eni od klinik v Vzhodnem Jeruzalemu pa beležijo več kot 400 bolnikov na dan.

V zvezi z območjem Gaze, kjer so humanitarne potrebe zelo velike, je Touma povedala, da je „največja prednostna naloga“ tamkajšnjih ekip UNRWA razdeljevanje zalog iz 4 200 tovornjakov s pomočjo, ki so od začetka prekinitve ognja 19. januarja vstopili v enklavo.

To je ciljno število, ki je bilo določeno kot del začetne faze prekinitve ognja, in predstavlja dobrodošlo spodbudo za prebivalce Gaze, katerih potrebe so še vedno ogromne – zlasti med več sto tisoč ljudmi, ki so se vrnili na razdejani sever.

Še več tovornjakov naj bi prispelo še ta teden, je dejala Touma in dodala, da „na stotine tovornjakov“ čaka na vstop v Gazo iz Egipta in Jordanije.

© UNRWA | Osebje UNRWA se pripravlja na dostavo nujno potrebne hrane v Gazo.

Priložnost za premirje

Prva faza začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je sledila več kot 15 mesecev trajajoči vojni, v kateri je bilo po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi ubitih približno 46.000 Palestincev. Konflikt so sprožili napadi na Izrael pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023, v katerih je bilo ubitih približno 1 200 ljudi, 250 pa jih je bilo zajetih kot talci.

Touma je poudarila, da je agencija UNRWA pripeljala 60 odstotkov vseh zalog, ki so prišle v Gazo od začetka premirja, in da „veliko večino“ pomoči razdeli agencija, ki ima tam več kot 5 000 zaposlenih. Od tega je petina zdravstvenih delavcev, je dodala Touma in poudarila, da ima UNRWA pomembno vlogo primarnega zdravstvenega varstva v enklavi, saj dnevno opravi povprečno 17.000 pregledov.

Vodja ZN António Guterres in vodje številnih agencij ZN so po prepovedi Kneseta vztrajali, da je UNRWA na zasedenih palestinskih ozemljih nenadomestljiva.

Poleg ovir, ki izhajajo iz nove izraelske zakonodaje, je delovanje agencije stalno ogroženo tudi zaradi njenega „zelo slabega“ finančnega stanja, je dejala gospa Touma. Združene države Amerike so prenehale financirati UNRWA z januarjem 2024.

Tiskovna predstavnica UNRWA je dejala, da je agencija prejšnji mesec lahko izplačala plače svojim delavcem, vendar ima omejen pregled nad svojim finančnim stanjem, krizo financiranja pa je označila za „endemično“.

 

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek UNRWA dostavila glavnino pomoči v Gazo, medtem ko se uničenje na Zahodnem bregu povečuje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenska Karitas: Vsako leto v Sloveniji na Karitas prejme pomoč preko 5.000 migrantov. Velika večina sicer prihaja iz zahodnega Balkana zaradi ekonomskih razlogov, vendar je med njimi tudi veliko begunce iz različnih delov sveta, ki so zaradi skrajnih razmer morali zapustiti domove. Letos se jim pridružuje več kot 5.000 beguncev iz Ukrajine. Preko 2.400 jih trenutno prejema pomoč tudi na Karitas, saj se za večino iz različnih razlogov še niso zaključili postopki za pridobitev državne denarne pomoči.

Adra Slovenija: Delavnice psiho-socialne podpore za družine, predvsem ženske in otroke so v času kriz izjemnega pomena. Iz tega razloga redno na tedenski bazi organiziramo različne delavnice za priseljene osebe in tiste v tranzitu, v sodelovanju z Uradom za migracije.

Slovenska fundacija za Unicef: V letu 2021, drugem polnem letu pandemije, si je UNICEF neutrudno prizadeval za zaščito otrokovih pravic, navkljub vse bolj očitnim učinkom pandemije, oboroženim spopadom, posledicam podnebnih sprememb in drugim grožnjam za otroke.

Slovenska Filantropija: Slovenska filantropija med 20. – 23. junijem organizira že 13. FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF). V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Ter številne druge nevladne organizacije članice platforme SLOGA, ki delujejo na področju podpore beguncem tako v Sloveniji, kot tudi nekaterih drugih partnerskih državah.

Pripravil: MH

Prispevek Svetovni dan beguncev 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na petdnevnem usposabljanju bodo obravnavana naslednja vprašanja:

• načela človekovih pravic na mednarodnih mejah
• spremljanje človekovih pravic
• pregledi in razgovori, pridržanje in vračanje ter kriminalizacija zagovornikov človekovih pravic
• osebna varnost in zaščita zagovornikov človekovih pravic
• digitalna varnost

Prijave sprejemajo do 2. aprila.

Vabilo Call_for_applications_HRDs_at_Int_Borders_Serbia_May9-13_2022

Prijave TU.

Prispevek Razpis ODIHR za usposabljanje za zagovornike človekovih pravic na mednarodnih mejah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posledice so in bodo tudi na področju prehranske varnosti. V zadnji desetletjih je črnomorska regija postala izjemno pomembna dobaviteljica žita in oljnic. Še leta 1990 neto uvoznica žitaric, danes prispeva 12 % vseh kalorij, s katerimi se trguje v svetu. Po podatkih inštituta IFPRI Severna Afrika in Bližnji Vzhod uvozita več kot 50 % žitaric in velik delež pšenice in ječmena iz te regije. Na svetovnem trgu sončničnega olja Ukrajina prispeva skoraj 50 %. V kolikor bi prišlo do poškodovanja infrastrukture za prevoz, hrambo, pretovor in nakladanje v Ukrajini in na ukrajinski črnomorski obali, bi to povzročilo še dodatne izgube. V vsakem primeru pa bodo gotovo narasle cene teh pridelkov.

Vse to se dogaja v obdobju, ko smo priča naraščanju cen hrane. Napad na Ukrajino bo cene hrane potisnil še navzgor in tako zaostril pogoje za uvoz hrane predvsem v državah z najnižjimi dohodki. Prav (vojaški) konflikti so ključni dejavnik lakote in prehranske negotovosti v svetu, kot ugotavlja Svetovni program za hrano (WFP). Že danes strada 283 milijonov ljudi, 45 milijonov jih je na robu lakote – skupaj več kot 800 milijonov ljudi trpi za pomanjkanjem hrane. Napad na Ukrajino bo te razmere samo še zaostril.

Po drugi strani smo priča tudi naraščanju cen zemeljskega plina, ki je pomemben za proizvodnjo dušikovih in kalijevih umetnih gnojil. Tudi v tem primeru bodo največje posledice čutili najšibkejši.

Nevladne organizacije in mnoge svetovne institucije ugotavljamo, da je sredstev za zmanjšanje razlik in neenakosti v svetu premalo, da je potrebno uresničiti vse zaveze. Zaveze za investiranje v prilagajanje in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, zaveze držav globalnega Severa, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0.7 % bruto narodnega dohodka. Milijoni beguncev,  potrebe po humanitarni pomoči in razvojni pomoči, bodo samo še zaostrile boj za sredstva. Lahko pričakujemo, da bodo najbolj izpostavljene spet najbolj ranljive države globalnega Juga, države z najnižjimi dohodki.

Zato je prav, da na Vlado Republike Slovenije in na institucije Evropske unije naslovimo apel, da bo potrebno poleg humanitarne pomoči povečati dostopnost razvojne pomoči. Skladno z načelom, da ne bomo nikogar pustili ob strani, kot smo si zapisali v Agendi 2030.

Albin Keuc

Prispevek Posledice ukrajinske krize na prehransko varnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Kakšna pomoč, kje ter v kakšnem obsegu se bo potrebovala, v tem trenutku še ni mogoče predvideti. Upamo, da se zgodba nasilja ustavi še danes, ter da se bodo ljudje lahko vrnili varno v svoje domove, a novice iz Ukrajine niso tako optimistične,” pojasnjuje Slovenska filantropija.

Če ste se pripravljeni aktivirati, izpolnite vprašalnik TU.

Prispevek Slovenska filantropija na pomoč beguncem iz Ukrajine je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med njimi je tudi FER, Forum za enakopraven razvoj, ki je izvedel projekt Z refleksijami do pravične in enakopravne bodočnosti. Izdal je tudi knjižico refleksij mladih z naslovom Hej, kam gre ta svet.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek FER: Z refleksijami do pravične in enakopravne bodočnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poziv je sopodpisalo 17 nevladnih organizacij:

• Amnesty International Slovenije
• Avanta Largo
• Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja
• Delavska svetovalnica
• Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje
• Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi
• Društvo za Združene narode za Slovenijo
• Jezuitsko združenje za begunce Slovenije
• PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
• SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
• Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva
• Slovenska fundacija za UNICEF
• Slovenska karitas
• Zavod Emma
• Zavod Krog
• Zavod Tri, zavod za trajnostne skupnostne prakse, Škofja Loka
• Zavod Voluntariat

V skupni izjavi so zapisali:

“Ljubljana, 16. 11. 2021 – Ob tem ko umirajo ljudje v beloruskih gozdovih, podpisane nevladne organizacije ne moremo in ne smemo molčati. Eskaliranje nespoštovanja človekovih pravic in človeškega dostojanstva na hrbtih že tako ranljivih beguncev in migrantov, izpostavljanje migrantov nečloveškim razmeram, mrazu, lakoti, izčrpanosti in tudi izgubi življenja, je nedopustno in vredno obsodbe.

Hkrati izražamo globoko zaskrbljenost zaradi preprečevanja dostopa do azila in do mednarodne zaščite s strani vseh vpletenih držav. Vse države, podpisnice Ženevske konvencije o beguncih, tudi Belorusija, so zavezane k njenemu spoštovanju. Evropska unija, zgrajena na spoštovanju človekovih pravic in človeškega dostojanstva, mora narediti vse, da se zagotovi humanitarna oskrba ljudi ob vzhodni meji EU in spoštuje pravica dostopa do azila.

Zato pozivamo slovensko Vlado, da v vlogi predsedujoče države Svetu Evropske unije na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo 16. novembra 2021, začne poglobljeno obravnavo obstoječega stanja ob vzhodni meji EU. Ob tem pozivamo, da zagotovi aktivno podporo držav članic EU za čimprejšnjo humanitarno razrešitev trenutnega stanja ob vzhodni meji EU in se zavzame za upravljanje meja na način, da se spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo.

Beloruske oblasti, države članice Evropske unije, institucije Evropske unije pa še posebej pozivamo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se zavzamejo za človekovo dostojanstvo, da bodo ljudje ob vzhodni meji z EU deležni humanitarne pomoči, pri čemer še posebej izpostavljamo nujnost zagotavljanja pomoči, oskrbe in zaščite otrok.

Ker se zavedamo geopolitične teže nastalega konflikta v regiji, ki lahko nadalje prispeva k ogrožanju človeških življenj, slovensko Vlado pozivamo, da naredi vse, da se v odziv vključijo tudi mednarodne organizacije in specializirane agencije v okviru Združenih narodov.”

Izjava Koordinacije NVO za spoštovanje humanitarnega prava in ČP (1)

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Za spoštovanje humanitarnega prava in človekovih pravic na vzhodni evropski meji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je pripravil podzakonske akte, ki izhajajo iz novele Zakona o mednarodni zaščiti, in sicer: Uredbo o hišnem redu azilnega doma, Uredbo o hišnem redu v integracijski hiši in drugih nastanitvenih zmogljivostih Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito ter Uredbo o uresničevanju pravic prosilcev za mednarodno zaščito.

Več TU.

Prispevek Novele zakona o mednarodni zaščiti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Iz svoje domovine je zbežalo 5,5 milijonov sirskih beguncev, 6 milijonov Sircev je razseljenih znotraj države. 5,4 milijonov razseljenih Venezuelcev. Več kot dva milijona notranje razseljenih ljudi v Etiopiji. Kot navaja The Humanitarian, so to posledice le nekaterih največjih humanitarnih kriz in dolgotrajnih konfliktov, zaradi katerih so ljudje prisiljeni zbežati od doma. Prisilno razseljevanje je tesno povezano z drugimi vzroki in posledicami humanitarnih kriz, kot so oboroženi konflikti, negotova preskrba s hrano in naravne nesreče. The Humanitarian opozarja, da se od 20 držav, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe, kar 13 držav sooča s humanitarno krizo, v večini držav potekajo tudi konflikti. Visoki komisariat Združenih narodov (ZN) za begunce (United Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR) opozarja, da so “podnebne spremembe ključna kriza našega časa in zlasti vplivajo na razseljene osebe”; leta 2019 se je zaradi z vremenom povezanih tveganj razselilo 24,9 milijonov ljudi v 140 državah.

Število prisilno razseljenih narašča

Medtem ko je svoboda gibanja temeljna človekova pravica, opredeljena v 13. členu Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948, deklaracija v naslednjem členu zagotavlja posameznici oz. posamezniku tudi pravico do zaščite oz. azila: “Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.” Ključni mednarodnopravni instrument mednarodne zaščite je Konvencija ZN o beguncih, sprejeta pred 70 leti, in njena protokola iz leta 1967. Konvencija v 1. členu opredeli, da je begunec_ka oseba, ki se “zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noe uživati varstva te države, ali osebo, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali noče zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo.” 

Po 70-ih letih od sprejema konvencije je ta še vedno ali morda še bolj relevantna, saj število prisilno razseljenih oseb narašča. Konec leta 2020 je bilo po podatkih UNHCR zaradi preganjanja, nasilja, kršitev človekovih pravic in dogodkov, ki resno ogrožajo javni red in mir, prisilno razseljenih 82,4 milijona ljudi (leta 2019: 79,5 milijonov; leta 2018: 70,8 milijonov, leta 2015: 65,3 milijonov, leta 2010 pa 41 milijonov). Več kot odstotek svetovnega prebivalstva je bil torej prisiljen zbežati od doma zaradi konfliktov in preganjanja. Medtem ko otroci predstavljajo 30 odstotkov svetovnega prebivalstva, predstavljajo kar 42 odstotkov prisilno razseljenega prebivalstva. Po podatkih UNHCR je največ prisiljeno razseljenih oseb zbežalo iz Sirije (6,8 milijonov), Venezuele (4,9 milijonov), Afganistana (2,8 milijonov), Južnega Sudana (2,2 milijona) in Mjanmarja (1,1 milijon). Leta 2020 je bilo 48 milijonov oseb notranje razseljenih, kar pomeni, da so živeli v svoji državi, vendar so bili prisiljeni zbežati iz svojega kraja. Letno poročilo UNHCR za leto 2020 navaja, da kar 86 odstotkov prisilno razseljenih oseb gostijo partnerske države, 73 odstotkov prisilno razseljenih oseb živi v kateri od sosednjih držav svoje matične države. Največ beguncev gosti Turčija (3,7 milijonov), sledijo ji Kolumbija (1,7 milijona), Pakistan in Uganda (po 1,4 milijona) in Nemčija (1,2 milijona).

Kršitve načela nevračanja

Leta 2020 je na izid postopka za priznanje mednarodne zaščite po podatkih UNHCR čakalo 4,1 milijonov prosilcev za azil. Osrednje načelo konvencije iz leta 1951 je načelo nevračanja (non-refoulement), ki določa, da se begunca ne sme vrniti v državo, v kateri bi lahko bilo resno ogroženo njegovo življenje ali svoboda. Vendar pa številne mednarodne in nevladne organizacije opozarjajo na kršitev tega načela na t. i. balkanski migrantski poti, tudi v Sloveniji, na kar opozarjata Amnesty International v svojem poročilu za leto 2020 in European Center for Constitutional and Human Rights. 

V evropskem kontekstu nosilci oblasti v povezavi z nedovoljenim priseljevanjem pogosto poudarjajo pomen naslavljanja temeljnih vzrokov migracij  (npr. izjava ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja glede zunanje razsežnosti migracij v pogajanjih o evropskem paktu o migracijah in azilu, marec 2021). Vendar tudi na področju zagotavljanja zadostnih sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč številne države članice Evropske unije (EU) zaostajajo za danimi zavezami. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za uradno razvojno pomoč namenjala 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka, po podatkih poročila AidWatch je v letu ta delež znašal 0,16 odstotkov; delež v zadnjih letih stagnira.

Ko govorimo o prisilnem razseljevanju, govorimo o globalni krizi solidarnosti. Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih države članice OZN sprejele leta 2015 v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, predstavljajo skupni imenovalec človekovega dostojanstva in dostojnega življenja ob spodbujanju blaginje v okviru omejitev varovanja planeta. V okviru 10. cilja trajnostnega razvoja (zmanjšanje neenakosti) 10.7 podcilj določa: “/o/mogočiti urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik”. Države si morajo v okviru mednarodnih partnerstev prizadevati za polno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, vključno z zagotavljanjem zadostnih sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ter tako prispevati k izboljšanju življenjskih pogojev in dostojnega življenja v partnerskih državah. Po drugi strani mora EU in njene države članice omogočati varne in zakonite poti posameznikov ter posameznic na begu, vključno s sodelovanjem v programu trajne preselitve beguncev, ki ga koordinira UNHCR (po podatkih UNHCR je bilo leta 2020 trajno preseljenih 34.400 beguncev, le tretjina v primerjavi z letom 2019), in v shemi premestitev prosilcev za mednarodno zaščito znotraj EU ter z vzpostavitvijo humanitarnega vizuma, da se preprečijo tvegane poti in smrtne žrtve na poti proti Evropi, na katere se posamezniki podajo zaradi nedostojnih življenjskih pogojev v izvornih državah. 

Pomen krepitve globalnega učenja

Prav tako je s ciljem krepitve strpne in vključujoče družbe potrebno krepiti globalno učenje – učenje, ki odpira oči in um ljudi resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, da ustvarijo svet večje pravičnosti, pravičnosti in človekovih pravic za vse. Tudi v Sloveniji številne nevladne organizacije izvajajo programe na temo begunstva in migracij, ozaveščajo o migracijah in mobilnosti kot sestavnem delu človeške narave in zgodovine ter o begunstvu in obveznostih države na področju mednarodne zaščite ter tako prispevajo h krepitvi globalne ozaveščenosti in solidarnosti. Med temi je mednarodno nagrajena izkustvena gledališka predstava Skozi oči begunca Društva Humanitas, ki udeležencem in udeleženkam skozi izkustveno gledališko predstavo približa zgodbe in izkušnje beguncev. “V imenu moje države, kulture, ljudi bi se vam rada opravičila za vse slabo, kar ste doživeli, in vam želim uspešno življenje, polno varnosti, topline” in “Upam, da vas bodo ljudje, kjerkoli že boste, sprejeli medse in vam ponudili enake možnosti za življenje, kot jih imajo v državi pribežališča,” sta zapisala udeleženec ali udeleženka predstave Društva Humanitas Skozi oči begunca.

Konvencija – instrument, ki rešuje življenja

Le s celovitim pristopom k prisilnem razseljevanju in naraščajočim nestabilnostim ter neenakostim lahko mednarodna skupnost zagotovi polno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja za vse in pri tem nikogar ne pusti ob strani, vključno z begunci. Države morajo vsekakor prispevati k odpravi nestabilnosti in neenakosti, ki so vzrok prisilnega razseljevanja, omogočati zakonite poti ljudi na begu ter dostojne življenjske pogoje v državah, kamor se zatečejo. Kot je ob 70. obletnici Konvencije ZN o beguncih dejal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi, konvencija “ostaja instrument, ki rešuje življenja.”

Več na spletni strani UNCHR.

Pripravila: AA

Na fotografiji: Prihod sirskih in iraški beguncev na grški otok Lezbos leta 2015. Vir: Wikimedia Commons

Prispevek Več kot odstotek svetovnega prebivalstva so begunci je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mladi so tokrat dobili priložnost, da s svojo ustvarjalnostjo podprejo dober namen in pokažejo podporo osebam, ki so morale zapustiti svoje države. Sodelovale so lahko družine, otroci in mladostniki od 5. do 25. let starosti, razvrščeni v  štiri kategorije.

Teme, na katere so posamezniki lahko ustvarjali, so bile:

• VSI DOBRODOŠLI! Vsi smo lahko deležni prijaznosti, sočutja in ljubezni. Moramo biti prijazni in sočutni drug do drugega in sprejeti nove ljudi medse.
• VSAK OTROK V ŠOLI! Vsak begunski otrok bi moral dobiti pravico do kvalitetne izobrazbe.
• VSI NA VARNEM! Vsak begunski otrok mora imeti izbiro, da je lahko varen pred virusom.

Na natečaj se je prijavila tudi skupina društva Stezosledcev iz Maribora, ki je želela pokazati svojo podporo z risanjem. Narisali so slike različnih obrazov, ki predstavljajo posameznike drugačne rase, kulture, etničnega ozadja. V svojih izdelkih so vključili in povezali vse tri iztočne teme.

Marko Virtič, vodja društva Stezosledcev v Sloveniji, je na vprašanje, zakaj so se vključili v natečaj, odgovoril: ”Otroci se učijo na različne načine, za njih je to zabava. Učijo se skozi igro ali skozi ustvarjanje. Ob tem ne čutijo nobenega pritiska, da se morajo o nečem učiti na silo. Odrasli, starši in vodniki v društvu pa se zavedamo, da ne smemo zamuditi niti ene priložnosti, ko pride do pomembnih tem. Na umetniškem natečaju je zraven dodatna pomembna dimenzija. Šola je za mnoge privilegij, marsikje otroci tega nimajo. V naši skupini se dobro zavedamo, da moramo svoje otroke poučiti o pomembnosti teh tem in obenem tudi, da smo ustvarjeni drugačni, različni in da je tako najboljše in najlepše.”

Prispevek Mladi mariborski stezosledci o drugačnosti, varnosti in šoli je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Okrogla miza bo potekala v torek, 18.5.2021, od 11:00 do 12:30 ure.  Neposreden prenos dogodka za širšo javnost bo na spletni strani www.rtvslo.si.

Isti dan zvečer ob 20.55 uri pa toplo vabljeni tudi k ogledu 54-minutnem dokumentarni filmu »IGRA PRED OBZIDJEM EVROPE« na prvem programu TV SLO, ki je nastal v sklopu skupnega projekta z RTV SLO in je bil spodbuda za okroglo mizo. V filmu je predstavljenih nekaj ganljivih zgodb migrantov v BiH in na Hrvaškem, ki jih je ujela v objektiv Vanja Kovač, novinarka RTV SLO.

Ob tem tudi Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini, katerim pomagamo v sodelovanju s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, oblekami, higienskimi pripomočki in psihosocialno pomoč. Darove zbiramo na TRR:  Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Migranti BIH, Sklic: SI00 625. HVALA!

Okrogla miza in priprava dokumentarnega filma sta del projekta z naslovom »Igra«, ki je podprt s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021. Več o projektu na tej strani.

Na okrogli mizi, ki jo bodo bo povezoval Alen Salihović,  novinar Radia Ognjišče, bodo sodelovali:

• Klemen Grošelj, poslanec Evropskega parlamenta,
• Vanja Kovač, novinarka RTV SLO, avtorica filma »Igra pred obzidjem Evrope«,
• Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji, dejaven v pomoči migrantom,
• Blaž Kovač, Amnesty International Slovenija,
• Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas.

Preko video sporočil bodo sodelovali: 

• Peter Svetina, Varuh človekovih pravic,
• Dijana Muzička, koordinatorica pomoči  migrantom, Caritas Bosne in Hercegovine,

Prispevek Igra pred obzidjem Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.