: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Cilj usposabljanja je bil ponuditi praktične strategije za zmanjševanje polarizacije in vzpostavljanje konsenza, zlasti v razdeljenih skupnostih. Udeleženci so se seznanili s ključnimi koncepti, kot so polarizacija, depolarizacija in gradnja soglasja. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju raznolikih skupin – od kulturno različnih do tistih, ki se soočajo z medgeneracijskimi razlikami ali nasprotujočimi družbenimi vrednotami.

Projekt PROTEUS

Usposabljanje je del širšega projekta PROTEUS, ki ga vodi Transatlantic Foundation. Cilj projekta je podpora civilni družbi v osmih srednjeevropskih državah, vključno s Slovenijo, pri zaščiti in promociji evropskih vrednot ter temeljnih pravic.

Evropa se v zadnjem desetletju sooča z vse večjimi izzivi, vključno s krčenjem prostora za civilno družbo, polarizacijo in naraščanjem avtoritarnih trendov. PROTEUS si prizadeva okrepiti vlogo organizacij civilne družbe ter opolnomočiti aktiviste za učinkovito zagovorništvo temeljnih evropskih vrednot, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in enakost spolov. Poseben poudarek je namenjen organizacijam in pobudam na obrobnih in podeželskih območjih, ki se pogosto soočajo z največjimi izzivi pri dostopu do sredstev in vpliva na politične odločitve.

Projekt prav tako vključuje izgradnjo zmogljivosti za zbiranje sredstev, vodenje organizacij in učinkovito javno zagovorništvo. Finančno ga podpira Evropska komisija v okviru programa Državljani EU, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Izjemno pomembno usposabljanje

Na dvodnevnem dogodku je sodelovalo 11 zbranih udeležencev iz 11 različnih organizacij (Društvo Slovenija – Rusija, Zavod medgeneracijske vzajemnosti, Zavod Global, RCP, razvojni center Ptuj, Zavod Krog, Zavod Voluntariat, Zavod Povod, Društvo za socialno vključevanje in okrepitev priseljencev IFISI, Društvo Baobab, KUD Transformator, Zavod Bob), ki so se s pomočjo Lukáša Zoráda poglabljali v metode gradnje soglasja in obravnave sporov v razdeljenih skupnostih. Zorád je izpostavil pomen ustvarjanja varnih prostorov za dialog, kjer lahko posamezniki različnih prepričanj konstruktivno sodelujejo in oblikujejo rešitve, ki temeljijo na skupnih vrednotah. Dodaten poudarek je dal različnim tehnikam depolarizacije, kot so: sprememba tarčne skupine, sprememba teme, sprememba položaja in sprememba tona.

Program usposabljanja

Prvi dan usposabljanja je bil posvečen teoriji in osnovnim konceptom depolarizacije, medtem ko je drugi dan udeležencem ponudil praktične vaje, skozi katere so lahko preizkusili pridobljeno znanje. Zaključni del je bil namenjen informativni predstavitvi projekta PROTEUS in razpravi o nadaljnjih korakih.

Zaključek

Usposabljanje v Novem mestu je udeležencem omogočilo dragocen vpogled v izzive in priložnosti pri vzpostavljanju konsenza v polarizirani družbi. S projektom PROTEUS Slovenija prispeva k širšemu evropskemu prizadevanju za zaščito temeljnih pravic in vrednot, hkrati pa krepi vlogo civilne družbe kot branilke demokratičnih idealov.

: Žiga Novak

• Pripravil: Žiga Novak, prostovoljec Zavoda Global, člana platforma SLOGA

Prispevek Vrednote EU in kako jih doseči brez polarizacije družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kdaj? Avgust: 24.-28. avgust 2024

Kje? Ljubljana, 2: Ljubljana, Slovenija

Mladinske delavce iz Slovenije, Italije in Romunije vabimo na štiridnevno usposabljanje o medsektorski diskriminaciji s poudarkom na spolnih, rasnih in etničnih predsodkih. Na dogodku, ki ga bo gostil Youth Hostel Poljane, bodo kriti stroški nastanitve in prehrane, potni stroški pa bodo povrnjeni do višine stroškov na enoto programa Erasmus+.

Poudarki programa:

• Praktične vaje, razprave in predstavitve o medsektorski diskriminaciji.
• Strategije za odpravljanje spolnih, rasnih in etničnih predsodkov pri mladinskem delu.
• Krepitev znanja in spretnosti za spodbujanje vključevanja in enakosti.

Organizatorji:

• Forum za pravičen razvoj (Slovenija)
• Zavod Global (Slovenija)
• Nosotras Onlus (Italija)
• Asociatia Pro Democratia (Romunija)

Prijavite se lahko do 15. julija 2024. Za več informacij je na voljo, Max Zimani: zavodglobal@gmail.com

Več informacij in časovnicam je na voljo v sporočilu za javnost

Namen tega usposabljanja je izboljšati kakovost mladinskega dela in podpreti organizacije pri vključevanju vprašanj spola in enakosti v svoje projekte.

Prispevek Vabilo na usposabljanje za mladinske delavce je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zavod Global vas vabi v nedeljo, 4.12.2022, na tradicionalno praznovanje kulturnega dneva Zimbabveja. Dogodek se bo odvijal v Skuhni na Trubarjevi 56 v Ljubljani z začetkom ob 17h. Dogodek je namenjen vsem, ki sestavljajo Zimbabvejsko skupnost v Sloveniji (migranti, sorodniki, potomci, ljubitelji in radovedneži te kulture) in je odprt za širšo javnost. Izvajalci bodo predvsem pripadniki Zimbabvejske skupnosti ter njihovi prijatelji.

Program:
• 17:00 do 18:00 kuharska delavnica – pomoč pri pripravi zimbabvejske hrane
• 17:00 do 18:00 zimbabvejski pesmi, zgodbice, jezik
• 18:00 do 18:15 pokušina zimbabvejske hrane
• 18:15 do 19:15 odprte vaje pevskega zbora
• 19:15 do 19:30 kratek nastop pevskega zbora

Zabava je zagotovljena. Za razvajanje brbončic pa bo poskrbela Skuhna s svojimi dobrotami! Zaradi organizacije vas vljudno naprošajo, da obvezno svojo udeležbo potrdite najkasneje do petka, 2.12.2022 na zavodglobal@gmail.com ali na 041 339 978.

Vljudno vas vabijo, da se dogodkom pridružite in s svojo prisotnostjo doprinesete k ustvarjanju ozaveščene družbe in promociji zimbabvejskih kultur, s pozitivne perspektive.

Dogodek sofinancira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Vabljeni!

Prispevek V nedeljo praznovanje kulturnega dneva Zimbabveja v Skuhni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt REINSER (Refugees Economic Integration through Social Enterpreneurship) – program Interreg Adrion – “Usposabljanje beguncev/prosilcev za azil za lažjo integracijo v delovni proces” se ukvarja z ekonomsko integracijo beguncev skozi socialno podjetništvo. Vodilni partner projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Projektni partner je tudi Primorski tehnološki park, s katerim je Zavod za globalno učenje in razvoj projektov sklenil sporazum o izvajanju projekta.

Igre so univerzalne. V vseh delih sveta in v vseh kulturah se ljudje igrajo. Tako je padla ideja, da spoznamo tradicionalne igre nam oddaljenega sveta in ga na zabaven način približamo ljudem v Sloveniji, preko zabavnih, družinskih namiznih iger. Pri tem so v procesu sodelovali prosilci za azil iz teh dežel.

(c) Fotografija Zavod Global

Pomemben člen je organizacija, ki se profesionalno ukvarja z razvojem družabnih iger. V ta namen smo sodelovali s podjetjem Value Add Games. Oni so vodili proces razvoja od začetka do konca.

Že sam proces zamisli igre v resnici ni enostaven. Gre za rahlo zapleten in zelo kreativen proces in rek, da več glav več ve, je pri tem delu zelo na mestu. Še posebej je pomembno, da v proces vključimo ljudi, ki vedo to, česar (razvijalci iger) ne vedo. In pri tem so bili prosilci za azil vključeni. Zanje smo izvedli 15 delavnic, ki so bile razdeljene v sklope (1) uvod oz. predstavitev iger, (2) razvoj iger in (3) trženje ter prodaja iger.

(c) Fotografija Zavod Global

Na koncu je sledilo intenzivno testiranje, oblikovanje in tiskanje iger. Že v tem mesecu pričakujejo 1000 kosov medkulturnih iger, ki bodo šle v promet.

Vir: Zavod Global, pripravil AK

Prispevek Razvoj medkulturnih družabnih iger preko delavnic s ciljno skupino je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na enem od dogodkov sem imela priložnost predstaviti tudi svojo zgodbo migracije iz Slovenije v ZDA skupaj s kolegico Feyzo Nur Sahinli, ki se je iz Turčije preselila v Slovenijo. Te razprave so poudarile širino pojma migrant, a po mojem mnenju tudi izkazale veliko skupnih točk, ki se ob migrantski izkušnji pojavijo. Zagotovo ne želim enačiti zelo različnih razlogov in situacij migrantov, še posebej ne med prisilnimi in prostovoljnimi migracijami, a skupna točka privajanja novi kulturi je zanimiva.

Med pogovori smo delili zgodbe o kulturnih šokih – tako teh, ki jih oseba doživi ob selitvi, ter tistih, ko se vrača nazaj. Zanimivo je bilo slišati izkušnjo kolegice nad njenim presenečenjem, ko je spoznala koncept kulturnega šoka. V moji izkušnji pa me je še bolj kot pričakovan kulturni šok ob selitvi presenetil kulturni šok ob vrnitvi domov. Najprej sem čutila seveda izjemno veselje nad prihodom nazaj v domovino in obisku družine ter prijateljev, a po kakšnem tednu sem začela bolj zaznavati kulturne razlike, na katere sem se že privadila na novi lokaciji.

Zame je bil prvi šok med obiski Slovenije, ko sem živela v ZDA, izkušnja s storitvami za stranke ali »customer service«. V pričakovanju na pretirano prijazne ameriške prodajalce/javne uslužbence sem bila v prvih dneh vedno presenečena nad tem, kako neprijazni so bili zaposleni pri različnih storitvah (čeprav se to v zadnjih letih izboljšuje). Po drugi strani pa sem bila tudi prijetno kulturno šokirana nad standardom in ceno striženja v slovenskih frizerskih salonih.

Med Talk Migration smo zaznali, da velikokrat ravno ta skupna izkušnja migracij vodi k temu, da se migranti družijo med seboj. To je definitivno držalo v moji izkušnji, kjer smo se ob selitvi v Združene države še vedno najbolj pogosto družili s Slovani, a tudi z migranti iz drugih držav po svetu bolj pogosto kot z Američani. Dlje ko si od doma, bližje se ti zdi vsak, ki je le malo bližje domu, kot si ti. Na primer meni se je zdelo že zelo zanimivo, če je bil kdo iz Evrope, najbolj pa seveda iz držav nekdanje Jugoslavije, saj se lahko med seboj celo še malo razumeš.

Ugotovila sem, da spet ni tako pomembno, ali si sezuješ čevlje preden vstopiš, ali ješ mrzel krompir in ali si zvečer posušiš lase … Občutek kulturnega šoka kmalu zbledi in postane celo domač (vsaj iz mojih izkušenj med evropskimi državami in ZDA). Res pa je, da se je pojava dobro zavedati, saj s tem zavedanjem lažje prebrodiš prve dni v novi kulturi.

Lucija Tacer, mladinska delegatka pri OZN

***

Poglejte še druge prispevke mladih:

Lucija Tacer: Izkušnja migracije je spremenila moj pogled na svet

Video učenk OŠ Livada o večkulturni šoli

Video Hanne Tefera (IAŠ) o migracijah v njenem življenju

Video dijakov II. gimnazije Maribor: Krokodilje solze

Video Nika Škorjanca (IAŠ) o migracijah

Lucija Tacer: Globalno učenje: Delavnica o migracijah

Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Kulturni šok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uredništvo igranega programa Radia Slovenija je pripravilo ciklus šestih radijskih iger na temo migracij Obrazi migracij, ki bodo predvajane ob ponedeljkih ob 22.05 na Arsu in ob sobotah ob 22.40 na Prvem. Ponedeljkovo predvajanje bodo pospremili tudi pogovori, ki se bodo nanašali na različne vidike migracij iz posameznih radijskih iger.

Letizia Russo iz Italije se osredotoča na evropski nacionalizem, patriotizem in rasizem, Hanne Ørstavik z Norveške se na subtilen način dotakne socialnih, kulturnih razlik, hkrati pa univerzalne človeške potrebe po stiku, sprejetosti in domu, Tatarka Sombel Gaffarova v pretresljivi migrantski zgodbi po resničnih dogodkih iz svoje družine spregovori o kaotičnem času tik po drugi svetovni vojni, Kim Davies iz ZDA izpostavi problem prikrivanja lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti v migraciji, Južnoafričan Mike van Graan obravnava absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom in revnimi predeli, zgodba mlade slovenske dramatičarke Tjaše Mislej pa je igra o hipokriziji Evrope v odnosu do begunske krize.

Cikel iger kompleksno spregovori o nenehnem procesu, vsakič znova določajoč posameznika z razlogi za selitev, z njegovimi cilji, z motivacijo in pričakovanji, z načinom, kako se seli, s stvarnostjo, v katero se seli, in z nešteto faktorji, ki vplivajo na posamezne usode. V pogovorih pa bodo raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in aktivisti osvetlili vso barvitost in dinamiko tega dogajanja.

1. marec: dr. Veronika Bajt (o nacionalizmih, domoljubju, ksenofobiji in islamofobiji)
   8. marec: dr. Mirjam Milharčič Hladnik (o socioloških vidikih migracij)
   15. marec: dr. Urška Strle (o zgodovinski perspektivi vojn v luči migracij, zlasti o času po drugi svetovni vojni)
   22. marec: Suzana Tratnik (o migracijah v iskanju identitete, prikrivanju in razkrivanju spolne usmerjenosti)
   29. marec: Nataša Posel, dolgoletna direktorica Amnesty International v Sloveniji (razmerja moči v svetu, odgovornost v novodobnem imperializmu)
   29. marec: Max Zimani (o razmerjih moči v svetu in o odgovornosti v novodobnem imperializmu)
   5. april: Boštjan Videmšek (o begunski krizi v Evropi in hipokriziji v odnosu do nje)

Prispevek Igrani program Radia Slovenija o različnih obrazih migracij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na tiskovni konferenci so o nesprejemljivosti sovražnega govora in nujnosti boja proti diskriminaciji in rasizmu v Sloveniji in Evropski uniji ter potrebi po prizadevanju za vključujočo družbo spregovorili Max Zimani, predsednik Zavoda Global in lastnik Skuhne, dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti v Mariboru, mag. Eyechew Tefera, predsednik Društva Afriški center, glasbenik Tschimy Aliage Obenga in sociologinja dr. Marta Gregorčič.

Pripadnice in pripadnike skupnosti Afričanov v Sloveniji so žaljive izjave gospe Berščič globoko prizadele. Prizadele so tako tiste, ki so bili rojeni v Afriki, kot tiste, ki so bili rojeni v Sloveniji, a  so ponosni na afriške korenine naših staršev, prizadete so tudi njihove družine, njihove žene, možje in otroci, je poudaril Max Zimani.

»Skupnost Afričanov meni, da te izjave spodbujajo sovraštvo, kar bi lahko povzročilo tudi nasilje zoper določeno skupino, t. j. družbeno manjšino Afričanov in njihovih potomcev,« je še dejal Zimani. »Kot skupnost Afričanov v Sloveniji opozarjamo na to, da rasistična ideologija ni samo neustavna, pač pa ima konkretne negativne družbene, ekonomske in politične učinke. Iz nje so v preteklosti izšli najhujši zločini proti človeštvu. V sodobni demokratični pluralistični družbi sta rasistična ideologija in retorika nedopustni, z razlogom in upravičeno prepovedani z ustavo in zakonom. Pričakujemo, da bo v skladu s tem slovenski pravni sistem pri odločanju o kazenski ovadbi zoper voditeljico podal jasno sporočilo, da takšen način izražanja ni sprejemljiv.«

Pod izjavo se je podpisalo že 35 organizacij in več kot tisoč posameznikov, vsak dan pa prihajajo novi izrazi podpore, je še povedal.

Izrazil je zadovoljstvo, da se je na žaljivo izjavo že odzvalo več slovenskih inštitucij in posameznikov. Zlasti skupnost Afričanov v Sloveniji veseli, da je hitro in ostro reagiralo Društvo novinarjev Slovenije, ki je zaradi javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti v omenjeni oddaji vložilo kazensko ovadbo.

dr. Cocou Marius Mensah

O sovražnem govoru je zelo pomembno govoriti, je poudaril dr. Cocou Marius Mensaha. »Ljudje žalijo druge in trdijo, da je to njihova človekova pravica, pravica do svobodnega izražanja svojega mnenja. To pravico res ščiti mednarodno pravo in ustave mnogih držav. Toda uporaba te pravice za to, da prizadene manjšino, za širjenje sovraštva ali rasističnih teorij, ni dovoljena,« je pojasnil. Opozoril je še, da je slovensko ustavno sodišče leta 2019 razširilo definicijo sovražnega govora tako, da v njo spadata tudi uporaba grožnje in žaljiv jezik.

Tschimy Aliage

Tschimy Aliage Obenga, ki se kot sin slovenske matere in afriškega očeta počuti kot nekakšen mediator med dvema kulturama, ocenjuje sporni govor kot »napačen, celo nesmiseln«. Kot glasbenik pa meni, da dokazov za potrebo po sobivanju različnih kultur ni treba iskat nekje daleč, ampak »tu, meni nami.«

mag. Eyechew Tefera

»Šokirani in zgroženi smo bili nad kolektivno demonizacijo in etnično proliferacijo Afričanov in Judov,« je dejal Eyechew Tefera, predsednik Društva Afriški center, »šokirani smo, da se je to zgodilo v Sloveniji, ki je v svoji zgodovini izkusila fašistično in rasistično nasilje nad lastnim narodom.« Opozoril je, da se to dogaja ob 30. obletnici samostojne Slovenije in tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. To terja odločno ukrepanje, je še poudaril. »Spremljali bomo reakcije v Sloveniji in če bo potrebno, bomo ukrepali tudi na evropski ravni, je še poudaril.

dr. Marta Gregorčič

Pravi korak, kazenska ovadba, je bil že storjen, pa je poudarila sociologinja dr. Marta Gregorčič: »Trenutno je pravno orodje edino, ki lahko ustavi takšne ekscese.« Po njenem mnenju se žal to orodje premalokrat uporablja. Za naslavljanje preprečevanja diskriminacije in rasizma pa so odgovorna številne inštitucije, denimo šolske in kulturne, pa tudi civilna družba. Potrebujemo družbo, ki se neprestano izobražuje na tem področju, je poudarila dr. Gregorčičeva in opozorila na nedavne rezultate Pise o globalnih kompetencah, v kateri slovenski petnajstletniki sami priznavajo, da obstaja diskriminacija v razredih.

****

IZJAVA-SKUPNOSTI-AFRIČANOV-V-SLOVENIJ1

Posnetek tiskovne konference je dostopen TU.

Podpise k izjavi zbirajo TU.

Prispevek »V sodobni demokratični pluralistični družbi sta rasistična ideologija in retorika nedopustni« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V uvodu je Adriana Aralica s Platforme SLOGA poudarila, da je bil izbruh korona virusa nedvomno tema, ki je zaznamovala leto, je zdravstvena kriza nesorazmerno vplivala na določene skupine ljudi, med temi tudi migrante. Mednarodni dan migrantov je torej priložnost za premislek o mobilnosti in o humanizaciji procesa migracij, pa tudi za poziv k okrepitvi strpnosti in vključevanja. Uvodoma so bili predvajani kratki filmi mladih o migracijah, pripravljeni v sodelovanju s Platformo SLOGA v okviru projekta #MigratED. Kratki film učenk Osnovne šole Livada (Ljubljana) predstavlja zgodbe učencev in učiteljice njihove večkulturne šole, znane po vključevanju otrok iz priseljenskih družin. Učenke, učenec in učiteljica razmišljajo o prihodu v Slovenijo, razlogih za odhod iz domovine, o prvih vtisih o Sloveniji ter o šoli ter o načrtih ostati v Sloveniji ali se vrniti v domovino. Hanna Tefera in Nik Škorjanc, zagovornika ciljev trajnostnega razvoja v okviru Inštituta za afriške študije, v kratkem filmu razmišljata o migracijah v vsakdanjem življenju.

Mladi zagovorniki ciljev trajnostnega razvoja, ki delujejo v okviru Inštituta za afriške študije, so pripravili rezultate raziskave o migracijah, izvedene v okviru projekta Obrazi migracij, in razpravljali o razumevanju migracij in medijskem poročanju o migracijah ter izzivih vključevanja priseljencev v družbo. Pogovor je povezovala Hanna Tefera z Inštituta za afriške študije.

Izvedbo projekta so omogočili: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (projekt »Pogovor je najboljša rešitev«), program Evropske unije Erasmus+, Ministrstvo za javno upravo (projekt #MigratED), Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve (projekt InterCap).

Prispevek Ob mednarodnem dnevu migrantov z mladimi o izzivih integracije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Adriana Aralica je uvodoma orisala sprejem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, ki jih politični dokument vključuje, nato pa se je osredotočila na vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Predstavila je rezultate spletne ankete med NVO na temo izvajanja Agende 2030 v Sloveniji in poročilo NVO o ciljih trajnostnega razvoja.

Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Platforma SLOGA gostovala na spletnem seminarju ELSA Aktual o trajnostnem razvoju in pravu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi pogovorni večer se je osredotočil na prisilne migracije. Uvodoma je bil predvajan kratki film dijakinj in dijakov II. gimnazije Maribor »Krokodilje solze«, ki opozarja na uničujoče posledice dolgotrajnih oboroženih spopadov v Siriji in Afganistanu ter temelji na odlomkih iz literature italijanskega romanopisca Fabija Gede. Na pogovoru o prisilnih migracijah je sodeloval Alaa Alali, kulturni mediator z Mirovnega inštituta. Razprava o izzivih beguncev pri vključevanju v družbo je naslovila ekonomsko odvisnost, stanovanjsko prikrajšanost, pomen socialne mreže, manjko organiziranih priseljenskih skupnosti v Sloveniji, negativno podobo migrantov v medijih in manjko preverjenih informacij ter objektivnega poročanja, tudi o pozitivnih zgodbah, medtem ko njihovi glasovi niso slišani, pa tudi občutke domotožja in pripadnosti dvema državama. Beguncem in begunkam je treba omogočiti dejanske možnosti za novo življenje.

Pogovorni večer ob dnevu človekovih pravic, 10. decembra, se je osredotočil na izkušnjo migracije. Predvajan je bil kratki film mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov Lucije Tacer o izkušnji migracije, ki je bil pripravljen v okviru evropskega projekta #MigratED. Z mladinsko delegatko pri OZN Lucijo Tacer in študentko iz Turčije Feyzo Nur je potekal pogovor o migracijah ter vključevanju v družbo. Poudarek razprave je bil na premagovanju kulturnih razlik in jezikovnih ovir pri vključevanju v družbo. Priseljenci pripadajo več družbam, zato lahko tudi vrnitev iz tujine v domovino predstavlja kulturni šok. Za prepoznavanje dezinformacij in sovražnih novic o migracijah je pomembno, da so tematike migracij vključene v izobraževalni program.

Migracije so del zgodovine človeštva in bogatijo družbe, svoboda gibanja je temeljna človekova pravica. Zato je pomembno, da se o migracijah pogovarjamo, tudi v okviru izobraževalnih programov, in da priseljencem zagotovimo dejanske možnosti za vključevanje v družbo.

Izvedbo projekta so omogočili: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (projekt »Pogovor je najboljša rešitev«), program Evropske unije Erasmus+, Ministrstvo za javno upravo (projekt #MigratED), Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve (projekt InterCap). 

Prispevek Pogovorna večera o migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Webinar Kako slovenski šolski sistem obravnava drugosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na kaj mladi pomislijo ob pojmu migracije? Na izkušnje, zgodbe iz osebnega, družinskega življenja, šolskega okolja, našega kraja, zgodovine, podobe iz medijev?

Tokrat si bomo ogledali kratke filme učenk Osnovne šole Livada (Ljubljana) in zagovornikov ciljev trajnostnega razvoja (Inštitut za afriške študije) o migracijah v njihovem življenju, ki so bili pripravljeni v okviru evropskega projekta #MigratED. Z mladima zagovornikoma ciljev trajnostnega razvoja Hanno Tefera in Nikom Škorjancem se bomo pogovarjali o tematikah migracij ter trajnostni v šolskem sistemu.

Pogovor bo potekal v petek, 18. decembra, ob 15. uri preko spleta.

Vljudno vabljeni!

Udeležba je brezplačna. Izvedbo dogodka so omogočili: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (projekt »Pogovor je najboljša rešitev«), program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo (projekt #MigratED), Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve (projekt InterCap).

Prispevek »TALK MIGRATION« Ob mednarodnem dnevu migrantov_k: mladi, migracije in vključujoče izobraževanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.