V novi laboratorij HEKA so povabili koprske dijake srednje ekonomske in poslovne šole. Delavnici sta bili namenjeni ozaveščanju mladih o pomenu razvojnega sodelovanja, natančneje o Agendi 2030 in 14. cilju trajnostnega razvoja – ohranjati ter vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.

Odkrivanja mikroplastike in drugih antropogenih onesnaževal v našem morju so se udeleženci lotili na nekoliko drugačen, izkustven način, saj sta delavnici temeljili na konceptu sodelovalne znanosti , ki omogoča posameznikom, da sodelujejo in prispevajo k znanstveno-raziskovalnim procesom in s tem posledično krepijo svoje znanje, njihovo znanstveno pismenost, boljše razumevanje pojavov in prav sodelovanje jih aktivira, da prispevajo k trajnostnemu življenju na Zemlji.

Tako so se dijaki preizkusili v analizi vzorcev lokalne morske vode in peska iz lokalne plaže. Analiza je vključevala vzorčenje peska, ekstrakcijo mikroplastike iz peska, analiziranje peska iz lokalne plaže pod mikroskopom in analiziranje mikroplastične sestave s pomočjo različnih do-it-yourself pristopov. Eden izmed takih je bil izdelava stolpca gostote iz različnih tekočin, kot so med, agavin sirup, sončnično olje, sadnega sirupa in bencina, v katere so nato dijaki spustili vzorce plastike in ugotavljali gostoto mikroplastike.

Na drugi delavnici so se dijaki spoznali z osnovami virtualne resničnosti (VR), ki je eden izmed inovativnih načinov, kako lahko tudi z umetnostjo opozorimo širšo javnost o posledicah človeškega onesnaževanja morja. Na delavnici so se dijaki spoznali s pristopi in tehnikami VR snemanja, izdelali so svoja kartonska VR očala ter z različnimi tipi VR očal vstopili v različne virtualne realnosti (reka, gozd). Nato pa so sodelovali pri snemanju ozaveščevalnega videa z vodoodporno kamero.

Več TU.

PINA je svoj projekt Spremeni tok predstavila tudi v oddaji Dobro jutro, 22. septembra 2021, na TV Koper – Capodistria: povezava od minute 4:30 naprej.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek PINA spreminja tok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Avtomobili, stroji in kurišča še vedno oddajajo v ozračje škodljive pline, vendar se kakovost zraka v številnih večjih mestih polagoma izboljšuje.

“Na splošno postaja zrak v velikih mestih čistejši. Onesnaževanju zraka posveča politika vse več pozornosti, saj čedalje več ljudi čuti njegove posledice in nikakršnih dvomov ni, da močno obremenjuje zdravstvene sisteme. Zato se je več mest začelo spopadati s temi težavami,” pojasnjuje Teis Nørgaard Mikkelsen, izredna profesorica na oddelku za okoljski inženiring Tehniške univerze na Danskem.

V Londonu so denimo uvedli enega najstrožjih režimov okoljskih con na svetu. To je znatno zmanjšalo onesnaženje zraka. Po zaslugi številnih kolesarskih stez in električnih taksijev ter obdavčitve vozil, ki onesnažujejo okolje, se je število prebivalcev, ki živijo na območjih z močno onesnaženim zrakom, zmanjšalo kar za 94 odstotkov.

Lokalni veter v hrbet
Hkrati izsledki raziskav kažejo, da se je onesnaženost zraka v kitajskih mestih med letoma 2013 in 2017 v povprečju zmanjšala za 33 odstotkov. To je posledica bolj zelenega prometa in zamenjave premoga za čistejše vire energije v nekaterih elektrarnah blizu mest. Razmere so se zlasti izboljšale v Pekingu. Pred nekaj leti je imel najbolj onesnažen zrak med vsemi mesti na svetu, danes pa je na osmem mestu.

V New Delhiju, kjer imajo trenutno najbolj onesnažen zrak na svetu, se bo kakovost zraka do leta 2025 izboljšala za tretjino. Tako kot na Kitajskem bodo to dosegli z bolj zelenim prometom in zaprtjem nekaterih elektrarn, pa tudi s pomočjo kmetov, ki jih prepričujejo, da ne bi več požigali polj po spravilu pridelka.

Tudi druga mesta v deseterici z najbolj onesnaženim zrakom na svetu, npr. Ulan Bator, Katmandu in Dubaj, nameravajo zmanjšati onesnaženost zraka.

Pomembno je, da se borimo proti onesnaževanju zraka, saj gre za nevidnega morilca, ki po svetu vsako leto povzroči smrt okoli 8,7 milijona ljudi.

“Mesta jemljejo onesnaževanje zraka resneje kot državne inštitucije, kar velja tudi za Dansko. Ljudje na lastni koži čutijo njegove posledice, zato lokalno prebivalstvo bolj podpira prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka. Prihaja do premikov, čeprav je napredek prepočasen. Navdaja me upanje,” pravi Teis Nørgaard Mikkelsen.

Avtorica: Line Marie Sommer
Foto: Ralf Leineweber

O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2021 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Najboljše novice iz sveta 2021 so izšle v sklopu projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek V največjih mestih na svetu se izboljšuje kakovost zraka je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 Posledica epidemije je bil zastoj potniškega letalskega, ki pa se počasi odpira. Logično se pojavlja vprašanje kaj naj časa, ali se bo letalski promet povečeval in kako? In seveda, kako bo to vplivalo na zrak, ki ga dihamo, in naš planet.

 V oddaji televizije Slovenije »Ugriznimo znanost« so ugriznili v takšna vprašanja in tudi v vprašanje, kaj lahko storimo.

Prispevek Več o onesnaževanju letalskega prometa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Plastika ne rešuje problematike zavržene hrane, kaže nova študija Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na spletni strani slovenija-co2.si/index.php/o-co2 je na poljuden način opisano fizikalno ozadje globalnega segrevanja in posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in za Slovenijo. Predstavljene so projekcije spreminjanja podnebja v Sloveniji do konca 21. stoletja ter podobe Slovenije ob koncu stoletja, če se bodo uresničili črni scenariji podnebne prihodnosti: občuten dvig morske gladine, ki bo ogrozil obalna mesta, umiranje smrekovih gozdov, presihanje rek, zmanjšanje snežne odeje in dezertifikacija, ogroženo javno zdravje in oskrba z vodo ter večje število podnebnih beguncev.

Piran danes…

… in konec stoletja

Tudi če bi danes prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov, bi se podnebne spremembe nadaljevale še desetletja in stoletja. Zaradi toplogrednih plinov, ki smo jih že izpustili v podnebni sistem, se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja dvignila za približno 0.5 stopinje. Vsaka izpuščena dodatna tona CO₂ bo razsežnosti podnebnih sprememb samo še okrepila. Črnim podnebnim scenarijem se lahko izognemo samo s hitrim in trajnim zmanjšanjem izpustov CO₂. Zato so podnebne spremembe kljub svoji veliki inerciji vroča tema, o kateri bi morali več govoriti, pisati, poučevati ipd. ter tako v družbi krepiti pripravljenost in usposobljenost za ukrepanje.

Nekateri poudarki iz predstavitve:

• Slovenija je nadpovprečno podnebno ranljiva. Temperatura njenega površja se segreva skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih.
• Gladina svetovnih morij se zvišuje za več kot 3 mm na leto, regionalni vplivi v Evropi lahko povzročijo še za 50 % višji dvig morske gladine od dviga oceanov. Posledice pričakovanih podnebnih sprememb v slovenskih obalnih območjih bodo na splošno negativne: dvig vodne gladine, segrevanje morske vode, povečano število vodnih ujm in problemi z zasoljevanjem. Najbolj bodo prizadete soline, luka Koper, marine in kopališča, ranljiva pa so vsa slovenska obmorska mesta.
• Z veliko gotovostjo lahko v prihajajočih desetletjih pričakujemo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave (vročinske valove, neurja s točo, orkanski veter) in vremensko pogojene naravne nesreče (zemeljske plazove, poplave).
• Podnebne spremembe skupaj s povečanim povpraševanjem po hrani zaradi naraščanja svetovne populacije predstavljajo zelo veliko tveganje za zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni. V tej luči zaradi velike prehranske uvozne odvisnosti in kritičnega stanja kmetijskih zemljišč tudi v Sloveniji ne moremo biti optimisti glede bodoče varnosti preskrbe s hrano.
• Dvig morske gladine ogroža okrog 275 milijonov ljudi, ki živijo v obalnih območjih. Med njimi so velemesta kot so Šanghaj, Hong Kong, Osaka, Aleksandrija, Miami, Haag, Rio de Janeiro itd. Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnjih desetletjih predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev.

Razvoj družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in krepitev sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb sta ključna dejavnika prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije ter moralna dolžnost do mladih in prihodnjih generacij. Številne dobre prakse, predstavljene na spletni strani Slovenija znižuje CO2, kažejo, da imamo za to na voljo metode in tehnologije. Bosta pravočasno izkazani tudi politična volja odločevalcev in družbena odgovornost gospodarstva? Brez pritiska medijev in širše javnosti je ta bitka vnaprej izgubljena.

——————–

 Kot je pokazala zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017), nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri:

– v Sloveniji se je v obdobju 2015 – 2017 najbolj od vseh EU držav zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem;

– zmanjšal se je delež ljudi, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU;

– v naši državi je bil izmerjen največji upad respondentov, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih 6 mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb;

– svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb je prepoznalo samo 16 % slovenskih respondentov, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 %.

Prispevek Podnebne spremembe so trajno vroča tema je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Visoke emisije CO2 iz novih avtomobilov pomenijo, da morajo države članice EU izvajati dodatne ukrepe, da bodo dosegle svoje podnebne cilje, kar ogroža tudi podnebne cilje Slovenije,” je povedala strokovna sodelavka v društvu Focus, Katjuša Šavc.

Proizvajalci vozil zavirajo prodajo električnih avtomobilov in bolj učinkovito nadgradnjo svojih najbolj prodajanih modelov v Evropi, kaže nova raziskava. Skoraj vsi proizvajalci bodo dosegli cilje EU za zmanjšanje emisij CO2 za leto 2021 s kombinacijo prodaje modelov z bolj učinkovito izrabo goriva in priključnih vozil ter izkoriščanja prožnosti v uredbi. Samo šest od 50 najbolj prodajnih modelov v Evropi je leta 2017 dobilo popolno nadgradnjo, na voljo pa je bilo le nekaj novih priključnih avtomobilov. To je nedvomno prispevalo k pomanjkanju napredka pri zmanjševanju emisij CO2 v lanskem letu.

Do konca letošnjega leta naj bi se v celoti nadgradili le štirje od 50 najbolj prodajanih modelov, leta 2019 14 modelov in 7 modelov za leto 2021. S taktiko čim daljše prodaje starih modelov želijo proizvajalci avtomobilov optimizirati dobiček ter hkrati zavesti odločevalce, da bodo le stežka dosegli cilje za leto 2021 v času, ko se zastavljajo cilji za leto 2025. Ceno bodo na koncu plačali kupci avtomobilov, saj ne bodo imeli na voljo bolj učinkovitih modelov, ter planet, saj se bodo izpusti CO2 vozil še naprej povečevali.

“Proizvajalci avtomobilov tožijo, da ne bodo mogli izpolniti svojih ciljev CO2 in zato krivijo padec prodaje dizelskih vozil, medtem ko prodajajo starejše neučinkovite SUV modele, da bi kar najbolj povečali svoj dobiček. Posledično se emisije CO2 povečujejo, njihovi kupci pa imajo višje stroške za gorivo. Toda v resnici bodo skoraj vsi proizvajalci avtomobilov v Evropi dosegle svoje cilje in se izognili globam, ” je povedal Greg Archer, direktor oddelka za čista vozila v organizaciji Transport & Environment.

Strategija proizvajalcev za doseganje ciljev za leto 2021 je povečanje prodaje električnih vozil in priključnih hibridov, kar naj bi do leta 2021 povečalo njihov tržni delež v Evropi na 5-7%, ugotavlja poročilo. Toda analiza kaže, da avtomobilski proizvajalci odlašajo z novimi priključnimi vozili do zadnjega možnega trenutka. Danes obstaja v Evropi na trgu samo 20 modelov električnih baterijskih vozil, do leta 2021 pa se pričakuje, da bo ta številka narasla na kar 100, če bodo podjetja uresničila svoje napovedi.

Promet je v Sloveniji leta 2014 prispeval največji delež izpustov toplogrednih plinov od vseh sektorjev in sicer 32 %, pred energetiko, ki je prispevala 27 %. Slovenija mora zmanjšati emisije toplogrednih plinov v netrgovnih sektorjih, kamor sodi tudi promet, za 15 % do leta 2030. EU trenutno razpravlja o predlogu Evropske komisije o novih ciljih za zmanjšanje emisij CO2 prodanih vozil za 15% in 30% za leti 2025 in 2030, vendar ti cilji niso dovolj ambiciozni, da bi lahko države EU izpolnile zavezujoče podnebne cilje na področju prometa za leto 2030.

»Proizvajalci avtomobilov želijo preprečiti postavitev ambicioznega vmesnega cilja za leto 2025 za zmanjšanje emisij CO2 ter si prizadevajo zgolj za šibek cilj za leto 2030. Politiki jim ne bi smeli nasesti in namesto tega vztrajati pri smelem vmesnem cilju za leto 2025, nova uredba pa mora vključevati tudi kvoto za prodajo električnih vozil ter spremljanje rezultatov testiranj s testi v resničnem svetu. Le tako lahko homologacijski organi preprečijo nadaljnji razkorak med emisijami na papirju in tistimi na cestah,« zaključuje Katjuša Šavc.

Celotna študija je dostopna na povezavi.

Več informacij:
Katjuša Šavc, katjusa@focus.si

Prispevek Proizvajalci vozil ovirajo napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 % zbere za recikliranje. 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in na naših mizah, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. Nova vseevropska strategija za plastiko bo na podlagi preteklega dela Komisije neposredno reševala ta problem.

Strategija za plastiko, ki je bila sprejeta danes, bo spremenila način zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov v EU. Plastika se prepogosto proizvaja, uporablja in odlaga na način, ki ne izkorišča gospodarskih prednosti bolj krožnega pristopa. To škoduje okolju. Naš namen je varovati okolje in obenem položiti temelje za novo gospodarstvo na področju plastike, v katerem bi zasnova in proizvodnja v celoti upoštevali potrebe po ponovni uporabi, popravilu in reciklaži ter v katerem bi se razvijali bolj trajnostni materiali.

Evropska unija bo na podlagi nove strategije dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja. Novi predpisi o embalaži bodo izboljšali možnosti za reciklažo plastike in povečali povpraševanje po reciklirani plastiki. S tem se bo povečala potreba po izboljšanju zmogljivosti za reciklažo ter sistema ločevanja in sortiranja odpadkov po vsej EU. Strategija bo pripomogla tudi k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov. Zaradi evropskih predpisov se je v več državah EU že znatno zmanjšala uporaba plastičnih vrečk, Komisija pa namerava z novimi predlogi zajeti tudi druge plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje. Predlagala bo tudi ukrepe za omejitev uporabe mikroplastike v proizvodih ter določitev oznak za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati. Med cilji strategije je tudi zaustavitev onesnaževanja morja. Novi predpisi bodo zagotovili, da se odpadki z ladij in odpadki, ki se zajamejo na morju, ne bi puščali v morju, temveč dostavili na kopno in ustrezno odložili. Prav tako naj bi se zmanjšala upravna obremenitev za pristanišča, ladje in pristojne organe. EU bo na podlagi strategije spodbujala naložbe in inovacije. Komisija bo svetovala, kako zmanjšati plastične odpadke pri viru, ter spodbujala inovacije, med drugim razvoj pametnejših plastičnih materialov. Ne nazadnje bo strategija spodbudila spremembe po vsem svetu. EU bo sodelovala s partnerji po vsem svetu, da bi našli rešitve na svetovni ravni in razvili mednarodne standarde.

Komisija je pripravila strategijo za plastiko v duhu svežnja o krožnem gospodarstvu iz leta 2015. Kolegij komisarjev je sprejel sporočilo o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu, sporočilo o stičišču med kemikalijami, proizvodi in odpadki, okvir za spremljanje krožnega gospodarstva ter novo direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih. Pobude dopolnjujeta poročilo o kritičnih surovinah in poročilo o oxo-plastiki. Komisija bo letos predstavila še predlog o plastiki za enkratno uporabo. Do 12. februarja 2018 pa poteka tudi javno posvetovanje o zmanjšanju količine morskih odpadkov.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-5_sl.htm

Dodatne informacije: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-18-6_en.htm

Prispevek Prva vseevropsko strategija za plastične odpadke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

EU kot celota je še naprej dosegala napredek pri uresničevanju ciljev energetske unije, zlasti energijskih in podnebnih ciljev za leto 2020 (MEMO/17/162 in MEMO/17/163). Dosegla je že svoj cilj glede končne porabe energije za leto 2020. Enako velja za emisije toplogrednih plinov: leta 2015 je bilo emisij toplogrednih plinov za 22 % manj glede na raven iz leta 1990. EU je poleg tega na dobri poti na področju obnovljivih virov energije, kjer je – glede na podatke iz leta 2014 – delež obnovljivih virov dosegel 16 % končne bruto porabe energije. Naslednji pomemben trend je, da EU še naprej uspešno razdružuje gospodarsko rast in emisije toplogrednih plinov. Med letoma 1990 in 2015 se je skupni bruto domači proizvod EU (BDP) povečal za 50 %, medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 22 %. Po sklenitvi Pariškega sporazuma decembra 2015 je hitra ratifikacija s strani EU omogočila začetek veljavnosti prvega univerzalnega, pravno zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma 4. novembra 2016.

V hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je uspešna energetska unija ključnega pomena za zaščito dolgoročnih gospodarskih interesov in blaginje Evrope in Evropejcev. EU je zato v zadnjih mesecih namenjala več poudarka energetski diplomaciji, zasnovani na krepitvi zanesljive oskrbe z energijo, povečanju izvoza nizkoogljičnih tehnoloških rešitev EU ter povečanju konkurenčnosti evropske industrije. Komisija je leta 2016 predstavila tudi evropsko strategijo nizkoemisijske mobilnosti z jasnim ciljem: do sredine stoletja bi morale biti emisije toplogrednih plinov v prometu najmanj 60 % nižje kot v letu 1990 in bi se morale približevati vrednosti nič, hkrati pa bi morale biti zadovoljene potrebe po mobilnosti ljudi in blaga ter globalni povezljivosti. Novembra lani je predstavila še sveženj Čista energija za vse Evropejce.

Evropska komisija je danes napovedala tudi novo turnejo po državah članicah EU, namenjeno energetski uniji, med katero namerava opraviti nadaljnje poglobljene analize politik držav EU ter spodbuditi izvajanje ukrepov za doseganje energetskih ciljev za leto 2020.

Celotno sporočilo

Prispevek Poročilo o evropski energetski uniji: EU na dobri poti, da do leta 2020 doseže cilje na področju energije in boja proti podnebnim spremembam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo “Temni oblak Evrope” analizira zdravstvene vplive evropskih premogovnih elektrarn povezane z onesnaženostjo zraka, za katere so bili dostopni zadnji podatki (257 od 180 elektrarn) in ugotavlja, da so bili leta 2013 izpusti premogovnih elektrarn odgovorni za 22.900 prezgodnjih smrti, povzročili pa so do 62,3 mrd EUR zdravstvenih stroškov.

Analiza razkriva, da tudi kurjenje premoga v Sloveniji prizade prebivalce sosednjih držav. V letu 2013 so izpusti premogovnih elektrarn TEŠ in TE-TOL vodili do 200 prezgodnjih smrti, od tega 130 v Italiji, 10 v Sloveniji, 10 v Španiji in 10 v Franciji. Zdravje prebivalcev Slovenije pa so poleg »domačih« izpustov slabšale predvsem premogovne elektrarne na Poljskem (30 prezgodnjih smrti), Češkem (10), v Nemčiji (10) in Italiji (10).

Države, katerih kurjenje premoga ima sicer največji čezmejni vpliv so: Poljska (4.690 prezgodnjih smrti prek meja), Nemčija (2.490), Romunija (1.660), Bulgarija (1.390) in Velika Britanija (1.350). Države, ki pa jih poleg lastnih izpustov kurjenje premoga v sosednjih državah najbolj prizadane pa so: Nemčija (skupaj 3.630 prezgodnjih smrti), Italija (1.610), Francija (1.380), Grčija (1.050) in Madžarska (700).

Več informacij ter dostop do poročila na spletni strani Greenpeace Slovenia.

Prispevek Poročilo “Temni oblak Evrope” razkriva visoko onesnaženost zraka je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.