Na tem interaktivnem srečanju, ki je del akcijskih dni Tech for Democracy, bomo preučili načine za ustvarjanje digitalnega okolja, ki omogoča krepitev glasu aktivne, pozitivne in v rešitve usmerjene civilne družbe. Slišali bomo neposredno aktiviste in organizacije civilne družbe, ki na novo opredeljujejo način pristopa k digitalizaciji, od spletnega učenja za avtohtono mladino v Gvatemali do naprednih digitalnih politik na Tajvanu ali varnih prostorov za spletni aktivizem na Mavriciju.

Skupaj z udeleženci bomo zbirali zgodbe in izkušnje v okviru kampanje #Let’s Talk Digital. Kampanja temelji na ugotovitvah raziskave “Towards an enabling digital environment for civil society“, ki sta jo pripravila Forus in TechSoup in ki se zavzema za vključujočo, na človekovih pravicah temelječo in demokratično obliko digitalizacije, ki bo krepila in omogočala, ne pa omejevala in zatirala.

Prijavite se tukaj

Celoten program z govorci najdete tukaj.

Prispevek Brez digitalnega prostora ni državljanskega prostora je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Globalna mreža Forus združuje 69 nacionalnih platform, med temi Platformo SLOGA, in sedem regionalnih mrež iz Afrike, Amerike, Azije, Evrope ter Pacifika, ki skupaj predstavljajo več kot 22.000 nevladnih organizacij. Forus si prizadeva za krepitev podpornega prostora za delovanje nevladnih organizacij. Mreža z aktivnim sodelovanjem vpliva na lokalna in globalna pogajanja, hkrati pa prispeva k oblikovanju bolj enotne mednarodne skupnosti. Cilj mreže je spodbujati pošten in trajnosten svet, kjer ima najbolj ranljivo prebivalstvo svoj glas, kjer so človekove pravice spoštovane ter poteka boj proti neenakostim in krivicam.

Pripravila AA

Prispevek Direktor Platforme SLOGA Albin Keuc izvoljen v Svet mreže Forus je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Potrebujemo odprt, pošten dialog in demokratično participacijo, je uvodoma poudarila Ana Patricia Fonseca, predsednica ONGD. Kot je bilo kasneje poudarjeno, se prostor civilne družbe krči, zato ga je treba odpreti. Na področju mednarodnega sodelovanja pa so organizacije civilne družbe ne samo tiste, ki najbolje poznajo razmere na terenu, so tudi najbolj agilne, prilagodljive in aktivne. In, kar je najpomembneje, kot je poudaril Vitalice Meja, izvršni direktor Reality of Aid Africa: Strategija o novem partnerstvu ne bo zaživela, če projekti ne bodo izhajali od spodaj navzgor, torej iz potreb civilne družbe, in če civilna družba ne bo sodelovala pri vseh fazah projekta, snovanju, izvajanju in nadzorovanju.

Iz razvojnega sodelovanja v mednarodna partnerstva

Marlen Holzner, vodja enote za civilno družbo, organizacije in fundacije na oddelku za mednarodna partnerstva (DG INTPA) je med drugim poudarila, da v EU pojem partnerstva ne pomeni samo preimenovanja iz »razvojnega sodelovanja« na »mednarodna partnerstva«, ampak je dvignila odnose na povsem novo raven. Uvaja tudi tri nove pristope: geografizacijo (»Vlada določene države je tista, ki v sodelovanju s civilno družbo, EU in partnerji EU pove, kaj potrebujejo), vključujoči multilateralizem (ki ne vključuje samo sodelovanja EU v mednarodnih organizacijah, ampak tudi vključevanje civilne družbe, akademske sfere, miselnih tankov itd.) in razvoj inštrumenta bančnih garancij (malo podjetje dobi posojilo v lokalni banki, EU nastopa le kot njegov garant).

Nova prioriteta evropske komisije je zeleni dogovor, kar se bo odražalo tudi v razvojni pomoči, zlasti na področju biotske raznovrstnosti, ohranitve tropskih gozdov, trajnostnega razvoja in trajnostnih zaposlitev, je še povedala Marlen Holzner.

Civilna družba ni samo prejemnik, je tudi del rešitve na področju razvojnega sodelovanja, meni Iara Pietricovsky (Forus) zelo jasno vidi zahtevo po demokratizaciji globalne diskusije. Brazilska aktivistka je opomnila, da ustvarjamo dostojno prihodnost za prihodnje generacije in, izhajajoč iz izkušenj v svoji državi, opozorila na rastoči trend skrajnega desničarstva, ki kriminalizira delovanje organizacij civilne družbe, te pa so v zdravstveni krizi v državi ključne v reševanju življenj in na čelu boja proti učinkom covida-19 in delajo z najbolj ranljivimi skupinami ljudi.

Potrebna je redestribucija moči, če hočemo najti učinkovito rešitev za zgodovinsko neenakost v svetu, je poudarila.

Iz bilaterale v multilateralo

Z afriške celine sta perspektivo civilne družbe zastopala Asmae Boureddaya iz AUDA – NEPAD in Vitalice Meja, izvršni direktor panafriške pobude Reality of Aid Africa.
NEPAD je razvojna agencija v okviru Afriške unije in ima zelo izdelan sistem razvojnih projektov. Pri tem izhajajo iz Agende 2063, razvojnega načrta Afriške unije. Kljub svoji panafriški naravi pa izhajajo iz dejstva afriške različnosti in zato v vsakem projektu začnejo na nivoju države in upoštevamo specifike države, je zatrdila. Vitalice Meja je opozoril, da so se bilateralni partnerji v času krize osredotočili na svoje notranje probleme namesto na pomoč Afriki in da je šlo v tem času veliko dvostranskih fondov v multilateralo, Unicef in agencije ZN.

Posledice epidemije za Afriko so zelo hude, manjkajo varnostne mreže za ljudi in majhna podjetja. Če pa v državo prideta IMF in Svetovna banka, svojo pomoč pogojujeta brez obzira na potrebe ljudi in potrebe po pomoči zaradi pandemije.

Hkrati je politika pandemija izkoristila za zmanjševanje pravic državljanov in krčenje prostora civilne družbe.

Pomembno je, da sredstva dobijo tisti, ki dajejo razvojno in humanitarni podporo skupnostim. Toda še pomembneje je, da civilna družba sama prepoznava probleme in išče rešitve, je poudaril. Ključno vprašanje je, kako opolnomočiti civilno družbo, da postane neodvisen razvojni partner. V Afriki še ni uveljavljenih mehanizmov za vključevanje civilne družbe v odločevalske procese. Potreben bi bil pravni okvir za to, da se civilni družbi prizna pravico do organiziranja in do dajanja pobud. In vlade bi pri tem morale igrati facilitatorsko vlogo. Vitalice Meja

Rezultate določnega projekta lahko oceni samo skupnost, ki jo ta projekt zadeva, je še opozoril. Začeti je treba z vprašanjem, kako skupnost angažirati v načrtovanje, izvedbo in nadziranje projekta. V projektu bi morala obstajati klavzula o sodelovanju civilne družbe – zlasti skupnosti, na katere bo imel vpliv – v celotnem procesu, denimo inštitut obveznega posvetovanja. Iz tega izhajata transparentnost in odgovornost.

»Vlade gledajo na nacionalne interese, na svojo trenutno politično agendo, dokler ne bodo upoštevani interesi trajnostnega razvoja, ne bo napredka. Dokler civilna družba ne pride do mize, za katero sedi vlada, in tam zastopa interese skupnosti, ne bo prišlo do izboljšanja,« je dejal Vitalice Meja.

Policy paper Development Cooperation: A Civil Society view on a changing Sector
Študija The Future of International Development Cooperation

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Civilno družbo za mizo z odločevalci je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Civilna družba se brez dostopa do ustreznega prostora civilne družbe in podpornega okolja za delovanje civilne družbe sooča s obsežnimi izzivi pri udejanjanju vloge, ki ji jo dodeljuje Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Raziskava kaže, da se civilna družba v več kot polovici držav sooča z resnimi omejitvami svobode delovanja, izražanja in da je slišana.

Poročilo, ki zajema 18 študij primerov, vključno s Slovenijo, poudarja, da je 16. cilj trajnostnega razvoja vzvod za krepitev političnega prostora civilne družbe in za omogočanje učinkovitejšega sodelovanja civilne družbe pri izvajanju ter spremljanju Agende 2030. Poročilo tudi ponuja nabor kazalnikov prostora civilne družbe, ki spremljajo napredek držav članic Organizacije združenih narodov pri varovanju temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in nacionalno zakonodajo na področju človekovih pravic.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Fokus novega poročila o 16. cilju trajnostnega razvoja na prostoru civilne družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mreža podpira svoje članice s tehnično in finančno podporo. Od leta 2018 je Forus razpisal 4 cikle razpisov za nacionalne projekte, preko katerih se financira 46 projektov. Vrednost projektov je povprečno 20.000 evrov, pri čemer je 80 % sredstev mreže Forus, preostalih 20 % pa sredstev članice.

Forus bo marca 2021 objavil peti razpis za projekte, ki se bodo izvajali v 12-mesečnem obdobju. Pred razpisom zato želijo pridobiti oceno učinkovitosti in vpliva sheme, stroškovne učinkovitosti, in priporočila vključiti v naslednji razpis, prav tako pa bo postavljen okvir za spremljanje in oceno projektov. Priporočila bodo mreži omogočila, da prilagodi in izboljša svoj sistem podeljevanja nepovratnih sredstev, in da izpolni potrebe ter pričakovanja članic. Okvir spremljanja in ocenjevanja bo vključen v Strategijo mreže Forus za spremljanje napredka.

Vsi pogoji so navedeni na povezavi.

Proračun: 23.000 eur (vključno z VAT).

Prijave sprejemajo najkasneje do 22. avgusta 2020.

Prispevek Mreža Forus išče svetovalca_ko je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podatkovni portal ponuja odprt dostop do podatkov o trajnostnem razvoju, ki jih bodo redno posodabljali (vsaj enkrat letno). Portal so razvili v sodelovanju z Esri in National Geographic Society.

Cilj portala je obiskovalcem ne le ponuditi vpogled v stanje trajnostnega razvoja po vsem svetu, temveč uporabnikom omogočiti možnost uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, GIS (Geographic Information Systems) usposabljanja in spodbuditi uporabnike, kako ukrepati ter uresničevati cilje trajnostnega razvoja.

Obiščite portal.

Prispevek Sledite procesu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja na novi platformi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen študije je dvojen:

1. Ugotoviti, kaj so platforme mreže Forus doslej storile na področju ugodnega okolja, kakšne so njihove izkušnje, neuspehi in uspehi,
2. Ugotoviti, kakšno podporo lahko mreža Forus ponudi svojim članom/članicam na tem področju.

Ugotovitve študije bodo vodile v dve poročili: notranje poročilo mreže Forus, ki bo vsebovalo informacije o platformah in koalicijah, in bo v pomoč razvoju mreže Forus, ter zunanje poročilo, namenjeno civilni družbi, platformam, koalicijam, donatorjem in širši javnosti.

Več informacij.

Prispevek Raziskava mreže Forus o civilni družbi in ugodnem okolju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Spletna razprava o učinkovitem sodelovanju civilne družbe pri udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izbrana oseba bo imela sledeče odgovornosti:

– razvijanje in izvajanje komunikacijske strategije v skladu s potrebami mreže, pod vodstvom direktorice in izvršnega odbora mreže Forus,

– komunikacija z zainteresiranimi stranmi in mediji ter komunikacija s članstvom,

–  uporaba komunikacijskih orodij, ki jih mreža Forus uporablja pri zunanji in notranji komunikaciji,

– podpora direktorici in vodenje komunikacij.

Pogoji

Izobrazba:

– univerzitetna diploma ali enakovredna izobrazba s področja komunikacij ali sorodnega področja,

– zaželeno izobraževanje / usposabljanje iz področij facilitacije, upravljanja skupnosti, načrtovanja ali podobno.

Tehnične veščine:

– spretnost pisanja, lektoriranja, poznavanje družbenih omrežij in spletne komunikacije,

– osnovne veščine grafičnega oblikovanja in postavitve publikacij,

– veščine mreženja z mediji,

– znanje in izkušnje iz sektorja.

– znanje in izkušnje z delom s komunikacijskimi sistemi in orodji,

– računalniške spretnosti, zlasti povezane s spletnimi in socialnimi mediji.

Izkušnje:

– vsaj 5-7 let ustreznih strokovnih izkušenj na področju komunikacij, izkušenje dela v nevladni organizaciji so prednost,

– izkušnje z načrtovanjem in usklajevanjem komunikacijskih strategij in kampanj,

– zaželene so izkušnje dela v mednarodni organizaciji in / ali večkulturnem okolju,

– znanje angleščine, francoščine in španščine,

– prednost poznavanja portugalščine ali arabščine.

Delovno mesto je predvideno za obdobje od 15. junija do 15. oktobra (čas nadomeščanja porodniške). Zaposlitev je za polni delovni čas, lokacija oziroma tip pogodbe sta fleksibilna (odvisno od lokacije). Mesečna plača bo odvisna od izkušenj.

Rok za prijave je do 15. maja 2020. Svoj življenjepis (v angleščini) in spremno pismo (v francoskem IN angleškem jeziku), vključno s tremi referencami in pričakovanji o plači, pošljete na naslov recruitment@forus-international.org.  V naslov  oziroma zadevo sporočila vpišete položaj (Communications officer) in vaše ime. Položaj bo odprt do zapolnitve. Intervjuji bodo potekali postopno, zato spodbujajo zgodnje prijave. Kontaktirali bodo le ožjo izbrane kandidate. Intervjuji bodo potekali prek  Skypa v francoščini, angleščini in španščini.

Več o pogojih na spletni strani mreže Forus.

Prispevek Mreža Forus zaposli strokovnjaka_injo za komunikacije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Forus išče svetovalca z močnim akademskim in praktičnim razumevanjem problemov državljanskega prostora in ugodnega okolja za civilno družbo. Pričakovane so močne raziskovalne veščine – tako kvantitativne kot kvalitativne, in od kandidatov se pričakuje, da bodo lahko zagotovili reference. Dosedanje izkušnje dela na tem področju v partnerskih državah so prednost.

Prednost imajo posamezniki_ce, ki imajo:

• Opravljen podiplomski študij (PhD ali MSc) na področju raziskovalnih ali razvojnih študij
• Odlično razumevanje vprašanj, povezanih z državljanskim prostorom, in po možnosti praktične izkušnje dela na področju v nevladnih organizacijah in mrežah, ki delujejo v partnerskih državah in/ali državah, kjer se državljanski prostor krči
• Odlične kvalitativne raziskovalne veščine. Izkušnje s terenskimi raziskavami, spletnimi intervjuji
• Veščine presečne analize ob upoštevanju spola, kulture, itd.
• Visoka stopnja zavedanja kulture
• Odlična raven angleščine in španščine/francoščine
• Digitalna varnost in veščine varne komunikacije

Rok za prijave je 5. april 2020. Prijave potekajo v elektronski obliki, pošljete jih na elektronski naslov recruitment@forus-international.org, s pripisom v zadevi: “Scoping Study of national NGO platforms’ experiences in promoting an enabling environment”.

Vloga mora vsebovati:

• Podroben življenjepis, vključno s povezavami do študij in predhodno opravljenega dela, in vsaj 3 reference
• Predlog, kako se bo delo izvajalo, vključno z opisom pristopa k pregledu nacionalnih platform o njihovih izkušnjah z delom na področju; celovito metodologijo študije, časovni okvir in koledar izvajanja raziskave
• Podroben proračun.

Kandidati naj poudarijo vse trenutne ali prejšnje delovne ali osebne povezave s članicami mreže Forus, in tudi kakršno koli tveganje navzkrižja interesa.

Forus namenja študiji 19,000 EUR, kar vključuje vse stroške (stroški svetovalca in potni stroški). Razgovori s kandidati bodo potekali aprila 2020. Razgovore bo opravljalo osebje mreže Forus v angleškem jeziku.

Informacije o namenu in ciljih študije, metodologiji, obsegu, ipd. so dostopne v dokumentu Terms of Reference of Forus EE Scoping Study.

Prispevek Forus išče zunanjega svetovalca za izvedbo študije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na globalni ravni je HLPF osrednji prostor za spremljanje in pregled, kako države članice Organizacije združenih narodov (OZN) izvajajo cilje trajnostnega razvoja. Resolucija, s katero je bil HLPF ustanovljen, je vladam naložila, da vsaka štiri leta pregledajo splošno delovanje HLPF. Ta uradni pregled naj bi prvič potekal v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine OZN (2019–2020). To je pomemben trenutek in priložnost za mednarodno skupnost s štiriletnimi izkušnjami aktivnosti »spremljanja ter pregleda« HLPF, da lahko premisli, izlušči spoznanja in uvede bistvene izboljšave.

Civilna družba je razvila niz predlogov glede pregleda HLPF. Ti predlogi vključujejo posamična in skupna priporočila številnih vodilnih globalnih civilnodružbenih mrež, oblikovanih na podlagi posvetovanj s člani mrež. Med njimi so mreža Forus, Action for Sustainable Development, Together 2030, Transparency Accountability & Participation (TAP) Network in regionalna civilnodružbena zavezništva, kot je SDG Watch Europe. Sporočila teh mrež NVO poudarjajo naslednja predloge.

Postopek pregleda HLPF mora biti ambiciozen. Odločevalci, ki bodo vključeni v postopek pregleda HLPF, se morajo izogibati manjšim spremembam procesa in uvesti ambiciozne reforme, ki bodo okrepile učinkovitost tega ključnega mednarodnega mehanizma spremljanja ter pregleda.

Pregled HLPF se mora izogibati izključno osredotočanju na globalno raven in mora potekati na več ravneh. To bo pomenilo vključitev reform v postopke spremljanja in pregleda na regionalni ter nacionalni ravni, ki so sestavni del celotnega cikla HLPF. Pristop na več ravneh bi moral zajemati VNR, ki prikazujejo posamezne pristope držav k izvajanju in pregledu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Vključevati bi moral tudi Regionalne forume ZN za trajnostni razvoj, ki spodbujajo regionalni razmislek o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

Pregled HLPF mora močno okrepiti večdeležniško razsežnost, zlasti v zvezi z vključevanjem civilne družbe kot ključnega deležnika. Ta komponenta je pomembna, saj HLPF – kljub pozitivni uradni retoriki o osrednji vlogi sodelovanja različnih deležnikov za uspeh izvajanja ciljev trajnostnega razvoja – pretežno ostaja proces, osredotočen na države in ki ga vodijo države. Civilna družba in drugi ključni deležniki glede vključenosti v HLPF ostajajo precej na obrobju. Na primer v celotnem ciklu HLPF konsolidiranim alternativnim poročilom NVO ni zagotovljen uraden status. To se mora spremeniti.

Predstavitvi VNR med HLPF je treba nameniti več časa. VNR so v središču HLPF in igrajo ključno vlogo pri spodbujanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v državah, ki pripravijo VNR. So priložnost za nacionalne ocene napredka in za učinkovito sodelovanje deležnikov. Rezultat procesa so podrobna in refleksivna poročila o napredku države, kar omogoča prepoznavanje spoznanj. Vendar je aktualen pristop k predstavitvi VNR med HLPF očitno pomanjkljiv in nezadosten. Za predstavitev približno 40–50 VNR so na voljo le trije ministrski dnevi med HLPF. Rezultat tega je, da je za predstavitev vsakega VNR na voljo 15 minut, kar pušča malo priložnosti za konstruktiven dialog.

Da bi bili VNR bolj učinkoviti, so potrebne boljše predstavitve, vključno z več časa, več izmenjave spoznanj, večjo odprtostjo in večjo vključenostjo civilne družbe ter drugih deležnikov. Civilna družba ima številne ideje za dosego teh ciljev, med drugimi načrtovanje povezanega stranskega dogodka za vsak VNR, kar bi omogočilo več dialoga med deležniki. Druga možnost bi bila, da bi bilo vseh osem dni HLPF namenjenih predstavitvam VNR. Civilna družba je prepričana, da je treba raziskati vse ideje, da bi ta ključen del HLPF postal učinkovitejši.

Zagotoviti bi bilo treba boljšo skladnost in povezanost (vključenost) ciljev trajnostnega razvoja z drugimi okviri. Trajnostni razvoj priznava in se usklajuje z delom okoljskega, podnebnega, sektorja človekovih pravic ter drugih sektorjev. Zato je pomembno, da HLPF zagotavlja več prostora za prispevek drugih ustreznih sektorskih mehanizmov in agencij. To bi moralo vključevati:

• boljše povezave s ključnimi mednarodnimi procesi in sporazumi (npr. Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), mehanizem univerzalnega periodičnega pregleda itd.);
• boljše sinergije s procesom financiranja za razvoj; in
• smiselno vključenost vseh ustreznih organov OZN v HLPF (vključno s tistimi z gospodarskim mandatom (npr. Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija, UNIDO itd.). To bi pripomoglo k večji skladnosti politik pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

HLPF mora postati bolj usmerjen na raven politik. Aktivnosti HLPF bi morale presegati le pregled in ustvariti prostor za poglobljene razprave o politikah. Države članice OZN bi morale biti podprte pri dostopu do jasnih smernic glede politik in podpore pri določanju ciljev za doseganje večje trajnosti na različnih področjih politik na nacionalni ter regionalni ravni.

Poseben večdeležniški mehanizem za letni pregled izvajanja 17. cilja. Mandat HLPF zajema vsakoleten pregled izvajanja 17. cilja trajnostnega razvoja. Ta cilj je izredno pomemben in njegov redni pregled bi moral zagotoviti, da bodo njegova osrednja področja krepitve zmogljivosti, financ, večdeležniških partnerstev, znanosti, tehnologije in trgovine deležna politične pozornosti, ki si jo zaslužijo. Vendar v okviru HLPF ni bil dogovorjen noben poseben mehanizem, ki bi zagotovil učinkovit letni pregled tega cilja trajnostnega razvoja s strani vlad in osrednjih skupin ter drugih deležnikov. Civilna družba poziva k nujni vzpostavitvi posebnega mehanizma za pregled 17. cilja trajnostnega razvoja v okviru HLPF in za polno vključitev osrednjih skupin ter drugih deležnikov v ta mehanizem.

Za HLPF bi bilo treba zagotoviti kadrovsko močnejši in izkušenejši sekretariat. Ta predlog vključuje poziv za urad za HLPF. Urad/sekretariat za HLPF bi si prizadeval, da bi bila državam članicam OZN zagotovljena podpora pri pripravi agende HLPF in da bi jim bila v postopku zagotovljena boljša vključenost ter podpora.

Postopek pregleda HLPF mora biti vključujoč in pregleden. Glede na pomembnost tega uradnega pregleda HLPF mora biti civilna družba vnaprej celovito obveščena o tem, kako se lahko najbolje vključi in vpliva na pregled. Civilna družba predlaga, da bi pregled HLPF temeljil na načelih in strukturi Odprte delovne skupine – uspešnega in sodelovalnega večdeležniškega procesa, ki ga vodijo države članice OZN, kot je pripeljal do oblikovanja agende ciljev trajnostnega razvoja.

Za civilnodružbene organizacije, ki so se udeležile zadnjega zasedanja HLPF (vrha o ciljih trajnostnega razvoja), ki je bilo sklicano pod okriljem Generalne skupščine OZN in drugih vrhov ZN v New Yorku septembra lani, je bilo razočaranje, da se je pojavilo tako malo jasnosti glede vsebine ali postopka prihajajočega pregleda HLPF. Politična deklaracija, ki so jo države članice OZN sprejele na drugem zasedanju HLPF leta 2019, zajema naslednje sklice na pregled:

Zavezujemo se, da bomo v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine opravili ambiciozen in učinkovit pregled formata ter organizacijskih vidikov Političnega foruma na visoki ravni in spremljanja ter pregleda Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na globalni ravni z namenom boljšega naslavljanja vrzeli pri izvajanju in povezovanja prepoznanih izzivov z ustreznimi odzivi, vključno s financiranjem, za nadaljnjo krepitev učinkovitega ter participativnega značaja tega medvladnega foruma in spodbujanje značilnosti medsebojnega učenja pri prostovoljnih nacionalnih pregledih. Prav tako se zavezujemo, da bomo pospešili svoja prizadevanja pri komuniciranju Agende 2030 svetovni javnosti za večjo ozaveščenost in spodbudo za pospešeno ukrepanje.

Civilnodružbene organizacije morajo ostati osredotočene in pozorne na dogajanja glede postopka pregleda HLPF. Glede na izredno pomembnost postopka in težo rezultatov postopka si mora civilna družba prizadevati vplivati na postopek s ciljem zagotavljanja, da bo naslednji štiriletni cikel HLPF občutno bolj učinkovit, vključujoč ter vpliven.

Forus je globalna mreža 69 nacionalnih platform razvojnih nevladnih organizacij (ki so aktivne članice mreže, med njimi tudi Platforma SLOGA) in 7 regionalnih koalicij (ki so pridružene članice mreže) s petih celin. Cilj mreže je spodbujati pravičen in trajnostni svet, kjer imajo najranljivejši prebivalci svoj glas ter kjer so človekove pravice spoštovane.

Prispevek Kako naprej s postopkom pregleda HLPF? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več informacij in navodila za prijavo najdete tukaj: TOR for safeguarding consultant.

Prispevek Forus išče svetovalko_ca na področju safeguarding politik in praks je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.