Po strokovnem pregledu je komisija platforme SLOGA skladno z merili razpisa izbrala projekte, ki bodo sofinancirani v okviru prvega dela programa Connect for Global Change. Med njimi je tudi projekt Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu, ki ga izvaja Društvo Forum za enakopravni razvoj.

Splošne informacije o projektu

Ime projekta: Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu
Država, kjer se projekt izvaja: Slovenija
Čas trajanja projekta: od 2. januarja 2025 to 31. marca 2026
Vodilna organizacija: Forum za enakopraven razvoj, društvo

Povzetek projekta

Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu povezuje mlade iz Slovenije in Ugande, ki prihajajo iz raznolikih okolij ter imajo različne ravni znanja in izkušenj. Skupaj bodo na ustvarjalen način delili svoje poglede na globalne izzive, kot sta enakost spolov in družbene neenakosti. Glavni cilj projekta je ustvariti dolgoročne rezultate, ki bodo mlade opolnomočili za aktivno sodelovanje v razpravah o pomembnih družbenih temah ter jih spodbudili, da postanejo dejavni in odgovorni globalni državljani.

Projekt se je začel z izdelavo 300 interaktivnih kartic, ki so se razdelile na ključnih mladinskih dogodkih z namenom zbiranja raznolikih mnenj o izbranih temah. Kartice pritegnejo mlade z različnimi stopnjami znanja in izkušenj ter tako zagotavljajo vključujočo in široko zastopanost. Aktivni udeleženci_ke (120) delajo pod mentorstvom izkušenih strokovnjakinj, med njimi Andreje Vidmar, Maruše Vertačnik (FER) in Zavoda Nefiks, ki nudijo strokovno podporo. Udeleženci_ke svoje poglede izražajo skozi ustvarjalne prispevke – pesmi, bloge, intervjuje in zgodbe – ter tako prehajajo od osebnega razmisleka k aktivnemu vključevanju.

Osrednji rezultat projekta bo profesionalno oblikovana knjižica, ki bo vsebovala 30 ustvarjalnih prispevkov mladih. Natisnjenih bo 200 izvodov, ki bodo razdeljeni med mladinske centre, šole in organizacije, hkrati pa bo pripravljena tudi digitalna različica za dolgoročen dostop. Knjižica bo izpostavila raznolikost glasov, ustvarjalnost in izkušnje sodelujočih mladih. Marca 2026 se bo projekt zaključil z spletno razpravo, na kateri bodo udeleženci predstavili svoje ustvarjalne prispevke in razmišljanja o neenakosti spolov ter drugih globalnih izzivih.

Poleg tega projekt spremljala celovita ozaveščevalna kampanja na družbenih omrežjih, namenjena krepitvi glasu mladih, spodbujanju vsebinskega dialoga in navdihovanju aktivnega vključevanja v globalna vprašanja.

Projekt podpira naslednje cilje trajnostnega razvoja (CTR):

Dotacija projektu: €16.666,62

Več informacij na povezavah:

• https://forumfer.org/https://ebm.si/glavna/web/
  
• Facebook
• Instagram
• LinkedIn
• info@forumfer.org
• +386 (0)41 210 235.

❦ ❦ ❦

Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu je projekt, ki ga izvaja Društvo Forum za enakopravni razvoj v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov prvi sklop: Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

FER je objavil Razpis za projektnega_o sodelavca_ko – komunikatorja_ko na področju enakosti spolov

ROK ZA PRIJAVO: do vključno 28. 12. 2025

Trajanje zaposlitve:

Zaposlitev je za določen čas 27 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s pričetkom dela 1. 2. 2026. Poskusna doba traja 3 mesece.

Opis delovnih nalog:

• priprava vsebin za spletno stran, družbena omrežja, e-novice in druge komunikacijske kanale,
• sodelovanje pri pripravi vizualnih in promocijskih gradiv,
• komuniciranje z mediji, partnerji in različnimi javnostmi,
• javne prestavitve in promocija organizacije na dogodkih,
• koordinacija in izvedba projektnih aktivnosti s področja enakosti spolov in diskriminacije,
• sodelovanje pri pripravi projektnih prijav na nacionalne in evropske razpise,
• sodelovanje pri pripravi projektnih poročil,
• opravljanje drugih sorodnih delovnih nalog.

Pogoji za zaposlitev:

• zaključena stopnja izobrazbe 6/2 (zaključen visokošolski program ali 1. bolonjska stopnja),
• dobro znanje slovenskega in angleškega jezika,
• delovne izkušnje z vodenjem ali izvajanjem projektov, zaželeno vsaj tri leta v nevladnih organizacijah,
• obvezno osnovno poznavanje področja enakosti spolov in diskriminacij,
• obvezno dobro poznavanje računalniških programov Microsoft Office (Word, Excel, PowerPoint),
• sprejemanj vrednot Foruma za enakopraven razvoj,
• poznavanje uporabe družbenih omrežij (Facebook, Instagram, TikTok),
• vozniški izpit B-kategorije.

Zaželene kompetence:

• dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti,
• sposobnost samostojnega dela z minimalnim nadzorom, v sklopu manjše ekipe,
• odgovornost, iznajdljivost, prilagodljivost,
• kritično in kreativno razmišljanje,
• medkulturno razumevanje.

Nudijo:

• delo v manjši motivirani ekipi,
• fleksibilen delovnik,
• kombinirano delo od doma/v pisarni (Ljubljana),
• raznovrstno delo,
• odprtost do novih idej,
• možnost podaljšanja v primeru novih projektov.

Plačilo:
Osnovna mesečna bruto plača znaša cca 2.100 EUR. Končen izračun plače je odvisen od delovnih izkušenj kandidata_ke.

Prijava:
Za prijavo pošljite svoj CV in kratko motivacijsko pismo.
Prijave sprejemajo do vključno 28. 12. 2025 na elektronsko pošto info@forumfer.org, sklicujoč se na razpis v zadevi sporočila: PRIJAVA NA RAZPIS ZA DELOVNO MESTO. Razgovori z izbranimi kandidati_kami bodo predvidoma potekali med 12. in 15. 1. 2026.

Informacije o razpisu:
Za informacije o razpisu za delovno mesto so vam na voljo na e-naslovu info@forumfer.org ali 041 210 235. Forum za enakopraven razvoj si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov_k.

Prispevek Razpis za projektnega_o sodelavca_ko – komunikatorja_ko na področju enakosti spolov; FER je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• kako vključiti vidik enakosti spolov v svoje delo,
• s kakšnimi izzivi se pri tem srečujete,
• katere priložnosti prepoznavate za bolj vključujoče mladinsko delo.

Dogodek je namenjen izmenjavi izkušenj, dobrih praks in skupnemu razmisleku o tem, kako lahko mladinski sektor prispeva k bolj pravični in enakopravni družbi.

Fokusna skupina v živo:

• 27. 11. 2025 ob 12.00, v živo – Mladinski center Vič, Tržaška 85, Ljubljana

Prijava prek obrazca TU.

Več na:

Prispevek Vabilo na fokusne skupine o enakosti spolov v mladinskem delu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Darja Sekula Krstič je predsednica in vodja projektov v Forumu za enakopraven razvoj, kjer izvajajo številne partnerske projekte z namenom zmanjševanja neenakosti ter izboljšanja položaja žensk v Sloveniji, EU, Podsaharski Afriki in na Zahodnem Balkanu.

Revščina v Sloveniji in afriških državah ima različne vzroke, oblike in posledice. V Sloveniji je pretežno relativna in obvladovana s socialno državo, medtem ko je v številnih afriških državah absolutna, pogosto življenjsko ogrožajoča, povezana s širšimi strukturnimi težavami, kot so pomanjkanje izobraževanja, zdravstvene oskrbe, varnosti in politične stabilnosti. V Sloveniji je v letu 2023 264.000 oz. 12,7 odstotkov prebivalcev živelo v gospodinjstvih z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine (903 evrov na mesec za enočlansko gospodinjstvo). Leta 2024 je podsaharska Afrika predstavljala 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, od tega je 67 odstotkov ljudi na tem območju živelo v skrajni revščini. Kar dve tretjini svetovnega prebivalstva, ki živi v skrajni revščini, živi v podsaharski Afriki. Na voljo imajo manj kot 2,15 dolarja na dan (mednarodni prag revščine). Ne glede na to, kje ljudje živijo v revščini, jo je treba odpraviti ter ljudem zagotoviti razmere, v katerih bodo lahko izpolnjevali osnovne potrebe. Odprava revščine je prvi cilj trajnostnega razvoja, ki mu moramo nameniti veliko pozornost.

Forum za enakopraven razvoj (FER) že 10 let deluje v Ugandi, eni od držav podsaharske Afrike, kjer približno 42 odstotkov prebivalcev živi pod mednarodnim pragom revščine. FER zagotavlja dostop do hrane in čiste, pitne vode, javne sanitarije, psihosocialno podporo, podporo mladini, podporo ženskam na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter spolnega nasilja in nasilja zaradi spola. V sodelovanju s partnerskimi organizacijami naslavlja vzroke in posledice revščine. Ranljivi ciljni skupini, pretežno begunskemu prebivalstvu, nudi znanje in druge vire za zagotavljanje dostojnega življenja.

Vzroki za revščino so povezani s kolonializmom in izčrpavanjem virov, z visoko stopnjo rodnosti, nizko produktivnostjo kmetijstva (pomanjkanje znanja, infrastrukture, modernega kmetijskega orodja, suše, poplave, degradacija zemlje), slabo povezanostjo podeželskih območij z mesti, omejenim dostopom do elektrike, zdravstvene oskrbe in kakovostnega izobraževanja. Korupcija zavira učinkovito rabo javnih sredstev in razvojne projekte. Država je še vedno v primežu patriarhalni vrednot, vlog in stereotipov, ki tolerirajo nasilje zaradi spola, ženskam pa ne dopuščajo nadzora nad lastnim telesom. Med dekleti je še vedno visok osip iz šol, delno zaradi tradicionalnih spolnih norm, delno zaradi neurejenosti sanitarij v šolah, kar jih omejuje ob menstruaciji. Poleg sanitarij jim primanjkujejo tudi menstrualni izdelki. Letno poročilo Office of the Auditor General Ugande navaja, da je 64 % učenk manjkalo pri pouku zaradi menstruacije, zato opozarja, da bi morali zagotoviti vložke v osnovnih in srednjih šolah vsem dekletom, ki že imajo menstruacijo.  Dekleta in ženske v revščini še bolj trpijo in so dostikrat tiste, katerim se odtegne od ust ali se jih izkoristi kot vir dohodka za družino, tako da se jih »proda« kot neveste. Zaradi plačila za nevesto (»bride price«), ki je še vedno pogost običaj, se jim takrat pravzaprav odvzame vse pravice.

Uganda se desetletja sooča s humanitarnimi krizami, med drugim gosti 1,8 mio beguncev_k in prosilcev_k za azil in je s tem država v Afriki z največjo begunsko skupnostjo. 2 državi, od koder v Ugando prihajajo begunci_ke sta po podatkih IRC na seznamu 10 potencialno najbolj ogroženih držav v l. 2023 – J. Sudan in DR Kongo. Poleg vseh zgoraj naštetih vzrokov za revščino ju pestijo še nenehni konflikti in politična nestabilnost, prebivalstvo živi v strahu za življenje, ženske tudi v strahu pred posilstvom, ki se množično uporablja kot eno od sredstev vojskovanja. Humanitarne krize, vključno z nenehnim pritokom begunk_cev iz okoliški nemirnih držav, vplivajo tudi na Ugando in na pritisk na njene naravne vire. Zmanjševanje sredstev za humanitarno pomoč vpliva na slabše zagotavljanje osnovnih storitev in nima vpliva le na begunce_ke, ampak ogroža tudi mirno sobivanje med begunci_kami in gostiteljskimi skupnostmi. Država je ranljiva tudi za naravne nesreče (kot so poplave, zemeljski plazovi, suša, toča) in epidemije (kot so kolera, ebola, malarija, ošpice in nedavno “mpox”). Hkrati podnebne spremembe povzročajo pogostejše in ekstremnejše vremenske pojave po vsej državi, ki še bolj vplivajo na revščino in povečujejo neenakosti med spoloma.

78 % beguncev je žensk in otrok, 91 % jih potrebuje pomoč pri oskrbi s hrano. Za preživetje so v celoti odvisni od humanitarne pomoči, ki pa so je deležni le v taboriščih. Urbani begunci_ke te pomoči niso deležni. Nimajo zaposlitev, lastnih hiš in najpogosteje tudi ne možnosti obdelovanja zemlje Begunci_ke nimajo zdravstvene varnosti, porodnega varstva, pogosto imajo duševne stiske zaradi podoživljanja grozot v domačem okolju in negotovosti, kako si zagotoviti dostojno življenje.

Na letošnji konferenci Dan Afrike 2025, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je tudi glavni financer projektov, ki jih FER izvaja v Ugandi, je bil glavni cilj debate osvetliti enega temeljnih vzrokov za neenakost in nestabilnost, preučiti posledice izkoriščanja neobnovljivih naravnih virov, tudi kritičnih surovin, v odnosu do načel trajnostnega razvoja, in razpravljati o možnih novih paradigmah. Problem izkoriščanja virov za razvoj je zelo aktualen, čeprav redko govorimo o njem. V zadnjih desetletjih opažamo vse večje zanimanje za uporabo naravnih virov, kar podpirajo številne mednarodne inštitucije in vlade. Pravilno izkoriščanje virov skupaj z izboljšanim upravljanjem naj bi namreč postalo nova metoda »zmanjševanja revščine« in upanje za regije ter države, ki jih revščina močno prizadeva, vendar so bogate z viri. Na eni strani se raba naravnih virov torej zdi rešitev za zmanjševanje revščine in spodbujanje razvoja, na drugi strani pa se pojavljajo tudi nasprotni argumenti, ki opozarjajo na ponovno aktualnost »prekletstva« naravnih virov. Bogastvo virov namreč pogosto vodi v nasilje, korupcijo in ekološke katastrofe. Tudi če teh skrajnih posledic ni, lahko neenak dostop do naravnih virov negativno vpliva na trajnostni razvoj.

Glede na trenutno gibanje naj bi leta 2030 v skrajni revščini živelo 622 milijonov ljudi (7,3 odstotka svetovnega prebivalstva). Trend zmanjševanja revščine je bil viden vse do leta 2020, ko se je zaradi pandemije izničil večletni napredek. Zavedati se moramo, kako soodvisni so različni vzroki in posledice, kot so na primer podnebne spremembe, pandemije, konflikti, izčrpavanje virov ter nasilje in neenakosti. Eno privede k drugemu in težke življenjske razmere se stopnjujejo. Zato je nujno, da tako vlade kot različne inštitucije, podjetja in nevladne organizacije, ki delujejo v državah podsaharske Afrike, sodelujejo ter celovito obravnavajo priložnosti in izzive. V prvi vrsti morajo biti ljudje in njihove potrebe ter šele nato dobiček.

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odprava revščine v podsaharski Afriki – njeni vzroki in posledice je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

* Povezavo na spletni dogodek prejmete na e-naslov, ki ga boste sporočili ob prijavi.

Forum za enakopraven razvoj – FER, ki je član platforme SLOGA vabi na spletni dogodek, osredotočen na uvajanje ukrepov za enakost spolov v različne organizacije in institucije ter na temo akcijskih načrtov za enakost spolov. Skupaj z gostjami in gosti bodo raziskovali, kako različne organizacije/institucije to temo vključujejo v svoje delo, s kakšnimi izzivi se soočajo in kaj bi jih motiviralo, da so bolj aktivne na tem področju.

Enake možnosti in priložnosti na delovnem mestu se izplačajo. V prvi vrsti so vprašanje družbene pravičnosti, a se delodajalcem vseeno izplačajo. Naj si bodi med spoli, med različnimi generacijami, med pripadniki različnih etničnih skupin ali ver. Ustvarijo namreč večji bazen oseb, ki prinesejo več priložnosti za rast in razvoj. Prav tako obstajajo dokazi, da enake možnosti vodijo v večje zadovoljstvo med zaposlenimi, ki so posledično bolj motivirani za delo. In če se vrnemo k družbeni pravičnosti, vsak od nas ima kakšno osebno okoliščino, vidno ali manj vidno, zaradi katere sodi med manj zastopane ali celo ranljive skupine. Zato je dobro vedeti, da zaradi te osebne okoliščine ne bomo na slabšem, ne na delovnem mestu in ne v življenju.

Spletni dogodek bo potekal v slovenskem jeziku. Zaradi lažje organizacije vas naprošajo, da svojo udeležbo potrdite TUKAJ.

Lepo vabljene in vabljeni!

Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani FER.

Prispevek Spletni dogodek “Enake možnosti v praksi” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vabljeni na Dogodek se bo odvil 26. februarja v dvorani »Srečanje« (Sala Incontro) v Gorici, v četrti pri Sv. Roku, Ul. Veniero 1, ob 18. uri.

• NOVA GORICA – GORIZIA
• 26. 02. 2025
• ⏰h.16:00; Knjigarna kavarna Maks, Nova Gorica, Delpinova 12
• ⏰h 18:00; Sala “Incontro”, Gorizia, via Veniero 1

Youth of Sumud deluje kot promotor nenasilnega palestinskega odpora na hribovitem območju na jugu Hebrona in na Zahodnem bregu, medtem ko Ta’ayush predstavlja izraelsko civilno družbo, ki se zavzema za mirno sobivanje Palestincev in Izraelcev.

Namen skupne nagrade je prepoznati zgodovinski pomen duha sodelovanja in dialoga. Ta odlikuje in vodi obe organizaciji pri njunem delovanju na občutljivem območju Zahodnega brega, ki ga zaznamujejo hude kršitve mednarodnega prava.

Dne 19. julija 2024 je Meddržavno sodišče v Haagu objavilo nezavezujoče pravno mnenje o posledicah izraelskih praks in politik na okupiranih ozemljih Zahodnega brega, Vzhodnega Jeruzalema in Gaze, in sicer, da izraelska okupacijska politika povzroča neopisljivo trpljenje palestinskega prebivalstva s praksami, ki po mnenju Sodišča predstavljajo segregacijo in sistemsko diskriminacijo. V tem zelo zapletenem okviru delujeta nagrajeni organizaciji.

Organizacija Youth of Sumud je skozi ves čas svojega obstoja priča konfliktu, ki traja že desetletja in iz generacije v generacijo kliče ljudi k ukrepanju. Trenutni vodja gibanja je sin enega od ustanoviteljev in utemeljiteljev Ljudskega odbora za nenasilni odpor iz Južnega Hebrona, gibanja, sestavljenega povečini iz kmetov in pastirjev, ki se je že konec 90-ih let odločilo za popolnoma nenasilen način odpora in boja za obstanek. Youth of Sumud je organizacija, ki je zrasla na temeljih te izkušnje in je iz nje črpala cilje in načine, med katerimi zlasti izstopata odprtost navzven, tudi s pomočjo mednarodnih opazovalcev, in sodelovanje z izraelsko civilno družbo, katere primer je prav Ta’ayush.

Aktivisti organizacije Ta’ayush so še vedno prisotni na terenu, kljub temu da so pogosto tarča nasilja, groženj in aretacij. Youth of Sumud in Ta’ayush dnevno prakticirata akcije nenasilnega odpora, najpogosteje na poziv civilnega prebivalstva, ki je tarča groženj ali nasilja. Aktivisti navadno spremljajo kmete ali pastirje v skrbi za njihova polja in črede ali pa spremljajo šolarke in šolarje, da jim s tem zagotovijo varno pot v šolo, oboroženim grožnjam kolonov iz judovskih naselbin navkljub. Njihova prisotnost deluje kot branik proti nasilju in poskuša preprečiti pretepe, uničevanje, požige, zastrupitve njiv in vodnjakov, krajo živine.

Organizaciji opravljata nepretrgano delo pričevanja in foto- in videodokumentiranja zlorab, ki jih je deležno palestinsko prebivalstvo. Nabor in sistematičnost pričevanj sta tudi podlaga za naznanitve izraelskim oblastem o stanju naselbin in prebivalstva Zahodnega brega. Na žalost so takšne naznanitve s strani izraelske države največkrat le zabeležene brez nadaljnjih posledic.

Pobude aktivistov so v nekaterih primerih uspešne in tudi zaradi teh akcij palestinska skupnost lahko ostane v lastnih bivališčih ali se vanje vrne; primer je Sarura, zaradi nasilja in groženj kolonov zapuščeno naselje, ki pa so ga mladi aktivisti organizacije Youth of Sumud obnovili in je sedaj ponovno naseljeno.

Izbira aktivnega nenasilja ter uveljavljanje kreativnih praks od spodaj navzgor, pogosto s poudarkom na ženskah in otrocih, ima za cilj izogniti se pretvezam za uporabo nasilja in daje gibanjem Youth of Sumud – »vztrajnost« in Ta’ayush – »živeti skupaj« realno podlago za njuno delovanje, ki je dokaz, da se je možno z načrtnim nenasilnim aktivizmom zoperstaviti stalnemu netenju sovraštva.

Namesto gradnje zidov in pregrad palestinski Youth of Sumud in izraelski Ta’ayush skušata preseči meje t. i. »etnične enovitosti«. Sodelovanje tako predstavlja edinstveno prakso po vzoru t. i. »Poskusa dekaloga za medetnično sobivanje« (Tentativo di decalogo per la convivenza inter-etnica), katerega utemeljitelj je Alexander Langer.

Fundacija »Alexander Langer Stiftung« je nastala leta 1999 s ciljem podpore skupinam in osebam, ki s svojim delom prispevajo k ohranjanju dediščine Langerjevega nazora, sledeč njegovemu civilnemu, kulturnemu in političnemu angažmaju. Z odločitvijo, sprejeto 15. julija 2024, prepoznava Fundacija v organizacijah Youth of Sumud in Ta’ayush pogumno izbiro, ki temelji na samostojnosti mišljenja in močni socialni komponenti. Nadalje meni, da želita skozi delo in nenehno aktivnost organizaciji utemeljiti odločitev za dejanja, ki so zasnovana na nenasilnem aktivizmu s poudarkom na človekovih pravicah, politikah miru, demokracije in sobivanja ter obenem nasprotujejo diskriminacijam in etničnemu ekskluzivizmu.

Prispevek Pogovor med predstavnikoma palestinskega združenja Youth of Sumud in izraelskega združenja Ta’ayush je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Darja Sekula Krstič je predsednica in vodja projektov v Forumu za enakopraven razvoj, kjer izvajajo številne partnerske projekte z namenom zmanjševanja neenakosti ter izboljšanja položaja žensk v Sloveniji, EU, Podsaharski Afriki in na Zahodnem Balkanu.

Pitna voda mora biti omogočena vsakomur. Ponekod smo privilegirani in imamo dostop do čiste, pitne vode vsak trenutek, doma, v službi, kjerkoli. Drugod je voda zaklad, za katerega se je treba boriti. Vodo morajo prinesti v hišo iz potoka ali vodnjaka in jo prekuhati, da je pitna. Ponjo morajo včasih tudi kilometre, kar terja veliko časa. Za oskrbo z vodo so povečini zadolžene ženske in dekleta. V Ugandi poročajo o ne malo primerih spolnega nasilja, ki se zgodi na tovrstnih poteh, ki vodijo do izvirov vode na odročnih mestih. Problematika oskrbe z vodo je torej zelo kompleksna. Eden od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta, je Omogočiti dostop do vode. Nam bo uspelo?

Pogosto slišimo in beremo »Brez vode ni življenja.« ali »Voda je vir življenja.« ali »Voda je življenje«. Klišeji, pri katerih pokimamo in si rečemo, da je jasno in da se vsi tega zavedamo, zakaj sploh še govoriti o tem. A zavedanje pri nas je popolnoma drugačno kot zavedanje v predelih sveta, kjer dostop do vode ni samoumeven, kjer pitna voda ne priteče iz pipe v kuhinji in kopalnici, kjer težave z vodo niso povezane le s pomanjkanjem v času suš, ampak tudi z bližino vode, razpoložljivostjo vode za pitje, higieno in zalivanje vrtnin ter onesnaženjem vode. V teh predelih sveta je pomanjkanje pitne vode tudi vzrok za bolezni, nasilje in smrti. Kljub temu, da je dostop do čiste pitne vode temeljna človekova pravica in bi morali vsi stremeti k temu, da prispevamo k njenemu zagotavljanju, se srečujemo s pomisleki ljudi v Sloveniji, zakaj bi gradili vodnjake drugod, zakaj bi Slovenija prispevala sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, zakaj se nas to tiče. Forum za enakopraven razvoj že več let s podporo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve deluje na področju oskrbe z vodo in hrano v begunskih skupnostih v Ugandi. Potrebe so velike in tam nas nihče ne sprašuje, zakaj izvajamo tovrstne projekte, ampak zakaj ne izvedemo več aktivnosti in zakaj delujemo le na omejenem območju. Odgovor je seveda povezan z omejenostjo kapacitet in predvsem sredstev.

Uganda sicer nima pomanjkanja vode, ima pa zelo skromno javno, vodno napeljavo, ki je za revno prebivalstvo predraga in ki ima tudi več dnevne prekinitve dostopa. Poleg tega je voda oporečna. Veliko nadzemnih in podzemnih vodnih virov je onesnaženih zaradi slabe sanitacije, slabih kmetijskih praks in praks odlaganja odpadkov ter degradacije mokrišč in vodnih ekosistemov. Dostop do osnovne sanitacije v urbanem okolju je z 28 % pod povprečjem držav z nizkimi dohodki. Prebivalstvo hitro narašča, dodatno pa se že desetletja sooča s humanitarnimi krizami, med drugim gosti 1,5 mio beguncev_k in je s tem ena izmed držav na svetu z največjo begunsko skupnostjo. Urbani begunci_ke (begunci, ki niso nastanjeni v begunskih taboriščih) niso deležni_e humanitarne pomoči. Za doseganje nacionalne strategije Uganda’s Vision 2040 bo potrebno trikratno povečanje dostopa do vode, ki ne bo dosegljivo brez učinkovitega upravljanja okolja in voda.

V Forumu za enakopraven razvoj zagovarjamo, da morajo biti, če želimo doseči učinkovite rešitve, v odločanje in upravljanje z vodo vključene ženske. Ženske so večinoma nosilke bremena pri zagotavljanju pitne vode za svoje družine, a pri odločanju se jih izključuje. Zagotavljanje dostopa do pitne vode za vse in vključevanje žensk v odločevalske procese glede upravljanja s pitno vodo sta ključna koraka k razvoju. Ko imajo ženske večji nadzor nad vodo, imajo večji nadzor nad svojim življenjem, kar vodi v izboljšano zdravje, izobraževanje, ekonomsko neodvisnost in družbeno vključenost žensk, posledično pa je izboljšano tudi življenje njihovih družinskih članov in širše skupnosti. Tudi v Sloveniji ne smemo pozabiti na ta princip, saj enakosti med spoli še nismo dosegli, zato nevključevanje žensk prav tako vodi do poglabljanja neenakosti.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zagotavljanje dostopa do pitne vode za vse! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ana Kalin je zaposlena v Forumu za enakopraven razvoj kot vodja projektov in raziskovalka. Je strokovnjakinja s področja enakosti spolov, razvojnega sodelovanja in migracij.

Podnebne spremembe so eden večjih globalnih izzivov. Obenem je vsepovsod po svetu prisotna neenakost med spoloma, ponekod v večji meri kot drugod. Kako pa se ti dve pomembni temi prepletata? Kako podnebne spremembe vplivajo na ženske in dekleta in zakaj je enakost spolov ključnega pomena za podnebne ukrepe?

Podnebne spremembe ne poznajo meja, niti spolnih identitet. Vplivajo na vse nas ne glede na spol, starost, »raso« ali socialno-ekonomski status. Vendar pa so nekatere skupine ljudi bolj ranljive kot druge. Ženske in dekleta v revnejših državah se pogosto soočajo z večjimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, saj so odvisne od naravnih virov za preživetje, vključno z vodo in hrano. Različni spoli imajo tudi različne vloge in odnose do okolja. Ženske po svetu pogosto prevzemajo večji del bremena skrbi za družino in gospodinjstvo, kar jih naredi bolj dovzetne za vplive podnebnih sprememb.

V zadnjih dveh desetletjih se je število naravnih nesreč, kot posledica podnebnih sprememb, močno povečalo, najpogosteje pridejo v obliki požarov, suš ali poplav. Forum za enakopraven razvoj (FER) ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve izvaja projekt v Albaniji, kjer si skupaj z lokalno partnersko organizacijo Observatory for Children and Youth Rights zastavljamo vprašanje, ali podnebne spremembe na enak način vplivajo na žensko in moško prebivalstvo v Albaniji.

S tem namenom je bila izvedena Raziskava o vključevanju vidika spola v napore za boj proti podnebnim spremembam v Albaniji. Čeprav je pogostost naravnih nesreč manjša kot v Evropski uniji, so njihove posledice večje tako kar se tiče padca BDP, ki je skoraj dvakrat večji v Albaniji v primerjavi z EU, kot tudi števila prizadetega prebivalstva. Analiza je pokazala, da Albanija ob približevanju EU svojo zakonodajo in politike prilagaja zahtevanim standardom, a da so v realnosti raziskave o podnebnih spremembah, okoljskem upravljanju in energetski revščini še v povojih, financiranje za boj proti podnebnim spremembam pa je znatno preskromno. Prav tako se je pokazalo, da posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh enako, temveč se razlikujejo glede na spol in socialno-ekonomski položaj. Ženske, katerih ranljivost izvira iz družbeno-zgodovinskih neenakosti, imajo tudi v boju s posledicami podnebnih sprememb manjši dostop do virov in priložnosti.

Skladno z mednarodnimi raziskavami se je z našo raziskavo potrdilo, da je tudi v Albaniji dojemanje nujnosti in zavedanje posledic vpliva podnebnih sprememb večje med ženskami kot med moškimi. Ženske se počutijo bolj prizadete zaradi podnebnih sprememb in tako v vsakodnevnem življenju sprejemajo odločitve za zmanjšanje vpliva na okolje. Raziskava tudi potrjuje, da podnebne spremembe bolj vplivajo na ranljive dele prebivalstva, med drugim tudi ženske, pri čemer so moški kot vpliv na njihova življenja omenjali predvsem v obliki denarja in premoženja, so ženske vpliv podnebnih sprememb videle predvsem na področju kmetijstva in s tem povezane prehrane.

Ženske so v večji meri izrazile dojemanje vpliva podnebnih sprememb, a istočasno so v manjši meri kot moški znale identificirati, če so prav podnebne spremembe tiste, ki so botrovale temu vplivu. Skladno z intersekcionalno analizo v raziskavi je moč to razhajanje obrazložiti s presečnim vplivom podnebnih sprememb in ekonomsko-socialnega položaja žensk v albanski družbi, ki se med seboj multiplicirata in krepita posledice na življenja žensk. Raziskava zato poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo naslavljali in odpravljali poglabljanje socialno-ekonomskih in spolnih neenakosti zaradi podnebnih sprememb. Med drugim to vključuje okrepljeno ozaveščanje o okoljski degradaciji in podnebnih sprememb, okrepitev zdravstvenih storitev in spodbujanje enakosti spolov in uravnotežene politične zastopanosti.

Zanimivo je, da se skrb za okolje neredko enači s skrbstvenimi opravili, ki skladno s tradicionalnimi spolnimi vlogami pritiče ženskam. Raziskave kažejo, da to vpliva na pogled moških na varstvo okolja, ki naj ne bi bilo dovolj »možato«, zaradi česar v manjši meri kot ženske reciklirajo, bolj smetijo in imajo večji ogljični odtis. Ne le v Albaniji, tudi v Sloveniji in širše po svetu, saj enakosti spolov nismo dosegli nikjer na svetu. A ker so neenakosti v Evropi manjše kot drugod po svetu, jih za razliko od držav Globalnega Juga povečini obravnavamo kot spolno nevtralne. Jasen pokazatelj, da je učenje vedno dvostranski proces, izmenjava znanj pa mora potekati v vse smeri.

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek So podnebne spremembe spolno nevtralne? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na okrogli mizi bodo obravnavali vprašanja:

• Ali se v Sloveniji in Ugandi končne uporabnike_ce vključuje v sprejemanje odločitev o upravljanju z vodami?
• Kateri pristopi (so)odločanja pripeljejo največjo kvaliteto bivanja in skrbstva narave?
• Ali lahko upravljanje z vodami poveča ali pa morda zmanjša neenakosti v družbi?

Pod spretno taktirko moderatorke Alje Bulič (KUD Center 21 – Varuhinje rek) bodo rešitve iskali:

• dr. Alexandra Popartan (Laboratorij za kemijski in okoljski inženiring, Univerza v Gironi),
• dr. Andrej Lukšič (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani),
• Alenka Zalaznik (Limnos),
• Bolingo Ntahira (Hope of Children and Women Victims of Violence, Uganda) in
• Ana Kalin (Forum za enakopraven razvoj).

Več o dogodku najdete na spletni strani FER.

Prosimo, da svojo udeležbo na okrogli mizi potrdite na info@forumfer.org.

Pripravil: FER

Prispevek Forum FER vabi na okroglo mizo Zakaj vključevati skupnosti v upravljanje z vodami? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predstavitev kart je dosegljiva tudi na Youtube-u.

Ob tem so tudi zapisali, da “naš planet doživlja velike in pospešene podnebne spremembe, ki se tičejo vseh nas, ne glede na to, kje živimo. Če želimo biti podnebju prijaznejši, moramo spremeniti dosedanje navade in ravnanja glede prevoza, nakupovanja, hrane, embalaže, uporabe energije ipd. Vsak mora opraviti svoje delo. Le tako bomo oblikovali prihodnost, v kateri nam ne bo grozilo vedno več in več posledic podnebnih sprememb ter posledično vedno več in več oseb, ki bodo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov morale zapustiti svoje domove.”

Vabljeni k uporabi tega zanimivega didaktičnega pripomočka, primernega za vse, ki si želite izvedeti več o soodvisnosti med podnebnimi spremembami in okoljskimi migracijami.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Karte “Odidem-Ostanem” na voljo na spletu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albanija v procesu pristopanja k EU sprejema zakonodajo na področju enakosti spolov za zagotavljanje večje stopnje enakosti. Ta je na papirju zelo napredna, a ostaja velik razkorak med politikami in realnostjo. V času tranzicije so tradicionalna in patriarhalna pravila dejansko pridobila na pomenu, kar je ženske ponovno pahnilo v senco moškega, v dom. To je še posebej prisotno v ruralnih predelih, kot sta Prrenjas in Devoll. Tradicionalni pogledi navkljub zakonom preprečujejo napredek pri enakosti spolov, zato je potrebno izziv naslavljati pri izvoru: vrednotah, normah in neformalnih zakonih. S tem namenom se je projekt FER, ki ga v sodelovanju z lokalnimi partnerji BCCD in Observatory for Children’s Rights izvajajo v Albaniji in ki se počasi zaključuje, osredotočil prav na razloge za ohranjanje neenakosti.

Prvo leto projekta je bilo usmerjeno prav odkrivanju socialnih institucij, to je norm, vrednot in zakonov, ki v Prrenjasu in Devollu zavirata napredek. Raziskava s priporočili je pokazala, da spolni stereotipi in pričakovanja o spolnih vlogah močno krojijo življenje v regiji; 70 % oseb, vključenih v raziskavo, so bile mnenja, da je delitev del med spoloma pravična, čeprav pripelje do realnosti, da moški v 63 % prispevajo glavnino finančnih prihodkov v gospodinjstvu, ženske pa le 8 %, in dojemanja 36 % udeležencev, da za spolni odnos ni potrebno soglasje ženske. Priporočila so bila posredovana odločevalcem na lokalni in nacionalni ravni, o njihovi vsebini pa so potekala srečanja tako z odločevalci, kot tudi z novinarji, politiki, strokovno in širšo javnostjo.

Izhajajoč iz prepoznanih stereotipov, norm in vrednot je bilo drugo leto projekta namenjeno preučevanju povezave med upravljanjem z odpadki in spolom. Potrdila so se predvidevanja, da so ženske v Prrenjasu in Devollu tiste, ki na ravni gospodinjstva skrbijo za odpadke in urejenost okolice, moški pa so tisti, ki sprejemajo odločitve o upravljanju z odpadki. Na podlagi raziskanega so nastala splošna priporočila za regiji kako pripeljati do napredka, tako z okoljskega vidika kot tudi za zmanjševanje neenakosti med spoloma. Oblikovala pa so se tudi priporočila za izvajalce projektov na področju upravljanja z odpadki, kjer je vidik spola le redko vključen v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti, ter priporočila za spodbujanje ekonomskih aktivnosti žensk na področju upravljanja z odpadki. Poročilo s priporočili je dostopno TUKAJ. Ne glede na to, da so odločevalci, s katerimi sta partnerski organizaciji opravili številna srečanja, razumeli vpliv spola na to področje, so potožili, da za tovrstne aktivnosti nimajo za razpolago sredstev.

V zadnjem letu pa so bili napori usmerjeni odkrivanju povezave med varnimi in zelenimi mesti. FER namreč v vseh svojih projektih prepleta okoljske vsebine z doseganjem enakosti spolov. Raziskava je pokazala, da je v občinah Devoll in Prrenjas najpogostejša oblika nasilja spolno nadlegovanje, dekleta in ženske so najpogosteje izpostavile žvižganje ali trobljenje, seksistične komentarje glede izgleda, zasledovanje ali preprečevanje prehoda. Tovrstni dogodki se najpogosteje dogodijo na bolj odročnih in izoliranih območjih. Kot problematični so bili izpostavljeni slaba javna razsvetljava, slab sistem javnega prevoza, ponekod pa tudi nezaupanje v javne institucije.

Raziskave s priporočili, ki so nastale v okviru projekta, so pomembne z več vidikov. Brez poznavanja realnega stanja je nemogoče oblikovati rešitve za doseganje napredka. Če OECD opravlja periodična poročila glede socialnih norm v Albaniji in že obstajajo raziskave o nekaterih varnih mestih v Albaniji, Prrenjas in Devoll v njih še nikoli nista bila vključena. Pri tem je pomembno dejstvo, da so raven demokracije, zastopanost prebivalcev in dostop do storitev v obeh občinah med najnižjimi v Albaniji. Kar se tiče pa raziskave glede upravljanja z odpadki z vidika spola, pa je to prva tovrstna raziskava v Albaniji in šele druga na Balkanu.

Vir: Forum za enakopraven razvoj FER, pripravil AK

Prispevek Forum za enakopraven razvoj zaključuje projekt na temo enakosti spolov v Albaniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Forum za enakopraven razvoj

Karte so nastale kot del projekta Climate of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 civilnodružbenih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt financira Evropska komisija, v Sloveniji projektne aktivnosti sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Več o kartah na spletni strani Foruma za enakopraven razvoj.

Če pa bi želeli karte igrati z njimi, jih kontaktirajte na info@forumfer.org.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FER: S kartami ozaveščati o podnebnih spremembah in migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.