Ameriški program za preseljevanje beguncev je vzpostavljen kot javno-zasebno partnerstvo. Vloga agencij za preseljevanje beguncev se prične po prihodu begunca v ZDA; International Rescue Committee (IRC) je ena od devetih agencij. Pred prihodom v ZDA se begunci udeležijo usposabljanja o kulturi in življenju v ZDA oz. t. i. kulturne orientacije. Program preselitve in nastanitve, ki beguncem zagotavlja osnovno podporo pri urejanju življenja po prihodu v ZDA, poleg urejanja nastanitve (oz. najema stanovanja) ter zagotavljanja osnovnih potrebščin zajema predvsem izobraževanje odraslih, urejanje vpisa v jezikovne programe, urejanje zdravstvenega zavarovanja in drugih socialnih prejemkov, seznanjanje s sistemom javnega transporta ter koordinacijo prostovoljcev oz. mentorjev beguncev. Pri namestitvi je ključnega pomena identifikacija razpoložljivih virov v skupnosti: možnosti nastanitve, zdravstvene oskrbe, izobraževalne možnosti, zaposlitvene možnosti, transport oz. dostopnost, trgovska ponudba.

Poleg tega agencije begunce aktivno podpirajo pri iskanju zaposlitve. Po prihodu beguncev v ZDA organizirajo usposabljanje o zaposlitvenih priložnostih (t. i. Employment Orientation), kjer predstavijo lokalni trg dela. Za vsakega begunca agencija pripravi načrt za dosego samozadostnosti (oz. zaposlitve), v katerem se osredotoči na veščine begunca in jih pripravi na realistična pričakovanja glede dela ter življenja v ZDA. Usposabljanja za begunce so oblikovana glede na njihove veščine in potrebe na trgu dela. Poleg programa preselitve in nastanitve ameriška vlada preko agencij za preseljevanje beguncev izvaja tudi program intenzivne podpore pri vstopu na trg dela (t. i. Matching Grant Program), ki temelji na spodbudah za aktivna prizadevanja iskalcev zaposlitve. Ana Maria Teixeira je poudarila, da je zaposlitev ključnega pomena za integracijo beguncev. Z zaposlitvijo begunci dobijo občutek vrednosti in niso izolirani, hkrati čakanje na zaposlitev ustvarja dodatne frustracije. Ko se begunci zaposlijo, se počutijo koristne, saj vračajo skupnosti, ki jih je sprejela. Za Miami je značilna krepitev storitvenega sektorja, kar ustvarja številne priložnosti za begunce. Vlada zaposlovanje beguncev krepi s spodbudami za raznoliko delovno silo; zaposlovalci, ki zaposlujejo socialno ogrožene posameznike, so upravičeni do davčne olajšave.

Agencije beguncem zagotavljajo tudi individualno svetovanje pri iskanju zaposlitve. Individualno svetovanje je beguncem na voljo pri prijavi na delovno mesto in pripravi življenjepisa, pripravi na zaposlitveni intervju (veščine in njihova predstavitev) ter ohranjanju zaposlitve. Za lažjo integracijo beguncev na trg delovne sile so svetovalci IRC usposobljeni za delo, ki ga bo nastopil begunec, da lahko begunca usposobijo za delo. IRC si prizadeva za vzdrževanje dobrih odnosov z zaposlovalci in je član gospodarskih zbornic s ciljem ozaveščanja, mreženja ter destigmatizacije beguncev.

Med ključnimi ovirami pri integraciji beguncev je Ana Maria Teixeira izpostavila jezik, zdravstvene težave, nepoznavanje sistema, problem varstva otrok v delovnem času v enostarševskih družinah, transport, poklic begunca v izvorni državi in izobraževanje. Za posebej ranljive skupine beguncev, npr. žrtve trgovanja z ljudmi, vlada financira specializirane programe glede na njihove posebne potrebe.

Ameriške agencije za preseljevanje beguncev sodelujejo z vlado in lokalnimi skupnostmi. Agencije in službe, ki zagotavljajo socialno-varstvene storitve, se srečujejo na mesečnih sestankih. Ana Maria Teixeira je izpostavila pomen prostovoljcev in skupnostnih aktivnosti, ki pripomorejo k premoščanju razlik ter integraciji beguncev; kot primer dobre prakse je izpostavila skupnostne vrtove.

Prispevek O pomenu zaposlitvenih priložnosti za integracijo beguncev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Otvoritvena delavnica Tedna dobrodošlice z Vanjo Pantić Oflazoglu je predstavila Welcoming America, gibanje, ki si prizadeva za izgradnjo in krepitev vključujočih skupnosti ter povezuje že več kot 100 skupnosti. Aktivnosti mednarodne nevladne organizacije Welcoming America se osredotočajo na skupnosti, ki sprejemajo migrante. Pri komuniciranju begunskih tem je Vanja Pantić Oflazoglu opozorila na pomen uravnoteženosti dejstev in osebnih zgodb migrantov. S ciljem ustvarjanja strpne družbe so pri komuniciranju begunskih in migrantskih tematik ključna pozitivna sporočila, ki naslavljajo skupne, lokalne vrednote, komunicirati je potrebno preko kredibilnih predstavnikov ter izpostavljati koristi skupnosti, ki sprejemajo migrante. Kot primer dobre prakse je predstavila pobudo Welcoming Week, katere cilj je gradnja mostov in krepitev skupnosti v duhu enotnosti ter medkulturnega dialoga. Pobuda ozavešča o pozitivnih vidikih migracij. Welcoming Week predstavlja priložnost predstaviti, kako se povsod po svetu, v prestolnicah in vaseh, ruralnih ter urbanih predelih, ljudje z različnimi ozadji združujejo s ciljem krepitve skupnosti.

Drugi del ponedeljkove delavnice se je osredotočil na pripovedovanje zgodb (storytelling), izvedla jo je Tea Rozman Clark, soustanoviteljica in izvršna direktorica Green Card Voices. Uvodoma je predstavila kontekst komuniciranja migrantskih tem v ZDA: več kot 40 milijonov oz. 15 odstotkov prebivalstva ZDA so priseljenci (polovica je naturaliziranih, četrtina neregistriranih). Diskurz o migracijah se pogosto enoznačno povezuje s posameznimi tematikami, najpogosteje z migracijskimi tokovi v preteklosti, z mejnim nadzorom, z zvezdniki z migrantskim ozadjem, z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ali s terorizemom in globalnimi migracijskimi tokovi. S ciljem omogočanja enakega dostopa do storitev in enakega uresničevanja pravic je ključno, da se komuniciranje migracijskih tem premakne od stereotipiziranja k objektivnemu komuniciranju, saj spremenjeni migracijski trendi predstavljajo novo politično realnost. Green Card Voices preko digitalnega pripovedovanja zgodb posameznikom približa osebne zgodbe ameriških priseljencev in krepi boljše razumevanje med priseljenci in lokalno skupnostjo. Cilj platforme je opolnomočiti izobraževalne institucije, skupnostna združenja in posameznike preko osebne perspektive priseljenčevega življenja bolje razumejo izkušnje priseljencev v ZDA. Gradiva so na voljo tudi kot učni priročniki ali razstave.

Tudi drugi dan Tedna dobrodšlice je potekala delavnica s Teo Rozman Clark o spreminjanju diskurza o beguncih ter ohranjanju kulturne raznolikosti. Delavnica je udeležencem približala ustno zgodovino, digitalno humanistiko in pripovedovanje zgodb. Ustna zgodovina je veda, ki zbira in preučuje zgodovinske informacije z uporabo posnetih intervjujev z ljudmi, ki imajo osebno védenje o preteklih dogodkih. Digitalna humanistika je znanstvena disciplina na stičišču računalništva in humanističnih disciplin. Pripovedovanje zgodb je socialna in kulturna dejavnost, kjer si posamezniki delijo zgodbe. Zgodbe ali pripovedi so v skupni rabi v vsaki kulturi kot sredstvo zabave, izobraževanja, varstva kulturne dediščine in vir moralnih vrednot. Z udeleženci je Tea Rozman Clark razpravljala o nevarnosti ene zgodbe in poudarila pomembnost, da imamo več kot eno zgodbo o državi, kulturi, o skupini ali posamezniku, da bi se izognili predsodkom, segregaciji ter rasizmu. V praktičnem delu so udeleženci spoznali Več kot ena zgodba (More than one story), metodo aktivnega dela za povezovanje, razumevanje, spoznavanje in spoštovanje med ljudmi vseh starosti, okolij in kultur.

Z organizacijo Tedna dobrodošlice se je pobudi Welcoming Week pridružila tudi platforma SLOGA. Če resnično želimo krepiti podporno okolje za priseljence, moramo pričeti s spreminjanjem diskurza in razbijanjem stereotipov.

Prispevek Osebne zgodbe za številkami migrantov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja tema Tedna globalnega učenja 2016 je bila »Delujmo skupaj za svet miru«, ki se osredotoča na globalne vidike soočanja z migracijami in begunci, na izgradnjo miru, reševanje konfliktov, nenasilno komunikacijo, medkulturni dialog, spoštovanje človekovih pravic … Tema se navezuje na številna širša področja neenakostmi na različnih področjih, kot so odpravljanje vseh oblik revščine in lakote, doseganje prehranske varnosti, lokalne in globalne neenakosti, stereotipi, globalno državljanstvo, globalna odgovornost do območij, ki trpijo hudo lakoto in revščino, socialna nepravičnost, prostovoljstvo, človekoljubnost.

Cilji Tedna globalnega učenja so spodbuditi učence, učitelje, ravnatelje in ostalo šolsko osebje, študente in profesorje, mladinske skupine, raziskovalne institucije, medije, občine, poslance, ministre in druge vladne predstavnike k raziskovanju in razmišljanju o globalni soodvisnosti, solidarnosti in globalnem državljanstvu.

Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope že od leta 1999. V tem tednu v številnih evropskih državah potekajo dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti.

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem ter delovanjem znotraj organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim in na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam.

Prispevek Teden globalnega učenja znova rekorden je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja tema Tedna globalnega učenja 2016 je »Delujmo skupaj za svet miru«, ki se osredotoča na globalne vidike soočanja z migracijami in begunci, na izgradnjo miru, reševanje konfliktov, nenasilno komunikacijo, medkulturni dialog, spoštovanje človekovih pravic … Tema se navezuje na številna širša področja neenakostmi na različnih področjih, kot so odpravljanje vseh oblik revščine in lakote, doseganje prehranske varnosti, lokalne in globalne neenakosti, stereotipi, globalno državljanstvo, globalna odgovornost do območij, ki trpijo hudo lakoto in revščino, socialna nepravičnost, prostovoljstvo, človekoljubnost.

Patricija Virtič, koordinatorica Tedna globalnega učenja 2016: »Tudi letos so se izobraževalne ustanove in nevladne organizacije odzvale pozivu k sodelovanju pri Tednu globalnega učenja. Še posebej nas navdušuje izvirnost pri pripravi aktivnosti, pri tem smo jim z nasveti pomagali tudi na platformi SLOGA. Potekale bodo številne zanimive delavnice, predavanja z izkušnjami nevladnikov, razstave, učenci bodo del delavnic globalnega učenja. Tematika bo tako osvetljena iz različnih vidikov, s tem bo še bolj poudarjena globalna soodvisnost – da je vsak izmed nas delček istega sveta in zato pomemben akter pri oblikovanju miru.«

Cilji Tedna globalnega učenja so spodbuditi učence, učitelje, ravnatelje in ostalo šolsko osebje, študente in profesorje, mladinske skupine, raziskovalne institucije, medije, občine, poslance, ministre in druge vladne predstavnike k raziskovanju in razmišljanju o globalni soodvisnosti, solidarnosti in globalnem državljanstvu.

Patricija Virtič, koordinatorica Tedna globalnega učenja 2016: »Namen tedna je opozoriti na različnosti in neenakosti tako na lokalnem kot tudi globalnem nivoju ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva in globalnega trajnostnega razvoja. Vsak izmed nas lahko vpliva na reševanje globalnih problemov, kot so svetovna revščina, neenakopravnost spolov, otroško delo, trgovina z ljudmi, migracije in vojni konflikti za doseganje pravičnejšega razvoja. Potrebe po vključevanju vseh državljanov sveta v skupnih prizadevanjih za pravičnejši razvoj in mir so zdaj, ob povečanem prihodu beguncev ter migrantov v Evropo, še toliko bolj potrebne. Skupna prizadevanja za dosego ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, ki so jo lani potrdile vse države sveta, so ključna, ukrepi za miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj so še posebej opredeljeni v 16 cilju trajnostnega razvoja. Zadanega cilja ne bomo dosegli, če se v reševanje izzivov ne bomo vključili vsi.«

Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope že od leta 1999. V tem tednu v številnih evropskih državah potekajo dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti.

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem ter delovanjem znotraj organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim in na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam.

Seznam vseh dogodkov je dostopen na spletni strani platforme SLOGA za globalno učenje.

Prispevek Teden globalnega učenja letos o skupnem prizadevanju za mir je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.