369 učenk in učencev, ki se izobražuje v tej šoli in so deležni dobre izobrazbe in vzgoje, je ministru Logarju svojo hvaležnost pokazalo s plesom, pesmimi … Za vso pomoč, ki jo daje Republika Slovenija Ruandi preko projektov Karitas, se je zahvalila tudi misijonarka sestra Anka Burger, ki deluje v Ruandi ter sodelavci Caritas Rwanda.

Minister Logar je po obisku šole dejal: “Ta šola je dokaz, da razvojna pomoč, če pride v prave roke, lahko bistveno pripomore k lokalni skupnosti, k temu da izobrazbi mlade prebivalce in s tem postavi trdne temelje tudi za prihodnost. Vesel sem, da je Slovenija pri tem pomagala.”

Šola St. Vincent de Paul izobražuje 369 učenk in učencev. Foto: Slovenska karitas

Več informacij o obisku:

Izjava ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja TUKAJ (pogovor posnel novinar Alen Salihović iz radia Ognjišče)
Izjava misijonarke sestra Anke Burger TUKAJ (posnel Alen Salihović iz radia Ognjišče)
Izjava Jane Lampe, vodje mednarodne pomoči pri Slovenski karitas TUKAJ

Prispevek Minister Logar obiskal v Ruandi šolo, ki jo je zgradila Slovenija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več na www.karitas.si.

O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2021 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Zgodbe uporabnikov, ki so vključeni v projekte slovenskih nevladnih organizacij, so bile zbrane v okviru projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Nove vodne črpalke v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• spodbujanja spolnih in reproduktivnih pravic ter boja proti nasilju na podlagi spola (sklop 1, DCI)
• spodbujanja in zaščite pravic delavcev ter preprečevanja mučenja in drugih oblik nečloveškega ravnanja (sklop 2, EIDHR).

Na razpis se lahko prijavijo civilnodružbene organizacije. V okviru sklopa 2 ni geografskih omejitev, v okviru sklopa 1 morajo imeti prijavitelji sedež v Ruandi, eni od držav članic EU, držav EEA ali partnerskih držav, ki so upravičene do razvojne pomoči. Zahteva se partnerstvo z organizacijo iz Ruande.

Rok za prijavo: 4. maj 2021

Vir: CNVOS

Prispevek DCI, EIDHR: Razpis za sofinanciranje projektov na področju krepitve človekovih pravic v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Marie Aimee vodi ženski center Nyamirambo v Ruandi

Prispevek V Tarči o projektu v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

SLOGA je Slovenski karitas v sklopu projekta »Trajnostno. Lokalno. Globalno.«  namenila dodatna sredstva (za aktivnosti v zvezi preventivnimi aktivnosti in blaženjem posledic v zvezi s COVID-19 v sklopu MRS projekta z naslovom »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi v Ruandi«, ki ga Slovenska karitas izvaja ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS.

S tem sredstvi je Slovenska karitas kupila 1.200 kg fižola in 1.000 mil. Fižol in mila so bila razdeljena med 600 družin, ki so vključene v projekt.

Pomoč je bila razdeljena 30.5.2020 družinam v Mutuntu sektorju, 1.6.2020 pa družinam v Gashari sektorju (skupaj s pomočjo preko projekta Slovenske karitas). Ob tem je razdelitev hrane in higienskih pripomočkov potekala pod varnostnimi ukrepi (nošenje mask). Na razdelitvi hrane in higienskih pripomočkov so bili prisotni tudi prestavnimi lokalnih oblasti in slovenska misijonarka, sestra Bogdana Kavčič, ki deluje na misijonu v Mutuntu sektorju. Kmalu bo posameznim družinam razdeljenih še 100 dodatnih mil.

V okviru projekta »Trajnostno. Lokalno. Globalno.«, ki ga v obdobju 2018–2020 financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, izvaja pa ga širok konzorcij nevladnih organizacij pod vodstvom platforme SLOGA, smo del sredstev namenili za boj proti Covid-19 oz. blaženje posledic pandemije v partnerskih državah, kjer izvajamo razvojne in humanitarne projekte. Sredstva bodo namenjena za projekte Slovenske karitas, Združenja Epeka, Kulturno izobraževalnega društva PiNA, Foruma FER in Mirovnega inštituta v Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Ugandi in Ruandi.

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Slovenska karitas pomagala 600 družinam v Ruandi v času pandemije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mirovni inštitut v Ruandi že več kot 12 let sodeluje z lokalno nevladno organizacijo – Nyamirambo Women’s Center (NWC) in je tako del sredstev namenil za pomoč v to državo. NWC je pripravil prehransko-sanitarne pakete pomoči za 28 družin iz Nyamiramba in okolice.

Številne že prej socialno ogrožene družine so zaradi Covid-19 ukrepov in posledic ostale brez možnosti dela in dnevnega zaslužka. Država ni zagotovila pomoči za vse, ki jo nujno potrebujejo in tako mnogi po nekaj dneh (kaj šele tednih in mesecih) omejitev gibanja in dela niso imeli niti osnovne prehrane.

V okviru projekta »Trajnostno. Lokalno. Globalno.«, ki ga v obdobju 2018–2020 financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, izvaja pa ga širok konzorcij nevladnih organizacij pod vodstvom platforme SLOGA, smo del sredstev namenili za boj proti Covid-19 oz. blaženje posledic pandemije v partnerskih državah, kjer izvajamo razvojne in humanitarne projekte. Sredstva bodo namenjena za projekte Slovenske karitas, Združenja Epeka, Kulturno izobraževalnega društva PiNA, Foruma FER in Mirovnega inštituta v Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Ugandi in Ruandi.

Za več informacij o NWC obiščite njihovo spletno stran ali Facebook stran ali si oglejte ta kratek video.

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ženski center Nyamirambo v Ruandi 28 družinam pomagal blažiti posledice pandemije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Fotografiji sta bili posneti ob začetku tečaja opismenjevanja, kjer se bodo udeleženke in udeleženci učili brati, pisati in računati. Velika večina tečajnic so ženske in mnoge med njimi so matere, ki za svoje otroke nimajo in si ne morejo privoščiti varstva. Tako je učilnica poleg zagrizenih učenk in učencev polna tudi radovednih otrok. Glede na to, da v otroštvu zaradi revščine in potrebe po pomoči svojim staršem niso mogle hoditi v šolo, postavljajo za svoje otroke dober vzgled s sporočilom, da za učenje nikoli ni prepozno.”

Za več informacij o NWC obiščite njihovo spletno stran ali Facebook stran ali si oglejte ta kratek video.

Prispevek Za učenje nikoli ni prepozno – tečaj opismenjevanja v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spor med pripadniki Tutsijev in Hutujev sega bistveno dlje v zgodovino, v čas, ko je bila Ruanda še pod belgijsko nadvlado. Belgijski kolonialisti so namreč odkrito favorizirali manjšinske Tutsije in v njihove roke dajali oblast, večinski Hutuji pa so se zato čutili prikrajšane in bili vse bolj nezadovoljni, kar je pripeljalo do hutujske kmečke revolucije leta 1959, med katero je prisilno zbežalo na stotisoče Tutsijev, politični nadzor pa je prešel v roke Hutujev.

V Ruandi so v spomin na žrtve prižgali ogenj, ki bo gorel 100 dni. Predsednik Kagame je ob tem povedal, da sta »strah in jezo zamenjala energija in namen, ki nas peljeta naprej – mlade in stare Nič nima moči, da bi Ruandce obrnilo drugega proti drugemu, nikoli več. Zgodovina se ne bo ponovila. To je naša trdna zaveza.«

Ruanda je danes, kljub boleči zgodovini relativno uspešna in stabilna država, ponosna tudi denimo na uspehe na področju enakosti spolov, saj je 61 % poslank v ruandskem parlamentu žensk, dobro pa so reprezentirane tudi v vladi in sodstvu. Kljub temu Ruanda ni ena izmed svobodnejših držav, saj je delovanje medijev omejeno, ruandski predsednik Kagame je prepričan, da so politični nasprotniki leglo nemirov, spoštovanje človekovih pravic pa zanj tudi ni med najpomembnejšimi vrednotami.

Vir: RTV SLO, Al Jazeera

Prispevek 25 let od začetka ruandskega genocida je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Genocid leta 1994 je zaznamoval življenja praktično vseh Ruandčanov – tudi Marie Aimee. Že v otroštvu pomoči staršev ni imela, saj je bil eden ubit med genocidom, drugi pa je umrl kmalu za tem. Za razliko od številnih drugih deklet v Ruandi, je imela to srečo, da je lahko hodila v srednjo šolo in jo tudi končala. Prihodnost se ji vseeno ni zdela obetavna, saj so šolnine za študij na univerzitetnih programih izjemno drage, sama pa ni imela niti denarja niti podpore staršev.

Pridružila se je skupini žensk, ki so leta 2007 začele sodelovati z Mirovnim inštitutom. Takrat si Marie Aimee ni predstavljala, kako zelo se ji bo življenje zaradi ženskega centra Nyamirambo spremenilo. V Sloveniji je dobila podpornike, ki so ji plačali študij na fakulteti za menedžment in ravno, ko je leta 2010 diplomirala, je NWC potreboval novo vodjo. Vedela je, da delo ne bo lahko in da še nima potrebnih izkušenj, vendar je sprejela izziv.

Marie Aimee je skozi projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih je financiralo slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve, pridobivala izkušnje projektnega dela, veščine vodenja in javnega nastopanja, izboljšala je raven angleščine, se izobraževala o pomenu enakosti spolov ter postajala vse bolj samozavestna. Tudi zaradi podpore žensk, s katerimi dela, je zbrala pogum in se ločila od nasilnega moža. Ker je uspešna in finančno neodvisna, lahko brez težav sama skrbi za oba otroka in plačuje šolnino za njuno osnovno šolo.

Danes je predsednica ženskega centra Nyamirambo in menedžerka ženske zadruge Umutima, ki zaposluje že okrog 60 žensk. Na to je še posebej ponosna, saj je zadruga »zrasla« iz tečajev šivanja in ročnih del kot ene izmed aktivnosti projektov slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja. Ženske, ki so zaposlene v Umutimi, prejemajo redno in pošteno plačilo za svoje delo ter so tako finančno neodvisne. Njihovi izdelki so zelo skrbno in kvalitetno narejeni, kar dokazujejo tudi uspešna prodaja ter zadovoljni kupci. Denar, ki ostane po plačilu stroškov in izplačilu plač zaposlenih vlagajo nazaj v NWC in aktivnosti za lokalno skupnost.

Marie Aimee pravi, da se ji je življenje zaradi ženskega centra Nyamirambo neverjetno izboljšalo in da je danes srečna.

Foto: Ross Oscar Knight

Zgodbe uporabnic, ki so vključene v projekte slovenske nevladnih organizacij, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev mednarodnega razvojnega sodelovanja, so bile zbrane v sklopu aktivnosti projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Predstavljene zgodbe dopolnjujejo izdajo Najboljših novic iz sveta na temo enakosti spolov in so del kampanje Slovenskih razvojnih dni 2019.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Marie Aimee vodi ženski center Nyamirambo v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt, ki se bo izvajal v obdobju od 2018 do 2020, (so)financira Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije v skupni vrednosti 200.000 evrov. Podprlo ga bo tudi slovensko podjetje Damahaus Prestige d.o.o. z materialnim (in-kind) prispevkom v vrednosti 17.000 evrov, Slovenska karitas pa bo prispevala 21.400 evrov iz sredstev zbranih v akciji Za srce Afrike.

Opis problematike v Ruandi

Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki. Z manj kot 1,25$/dan živi 63 % prebivalstva. Preživetje večine je odvisno od tega, kar pridelajo na majhnem kosu zemlje, katere rodovitnost se s tradicionalnim načinom obdelave slabša. Ob sušah primanjkuje dostopnejših vodnih virov za namakanje, po drugi strani pa erozija letno odplakne 10.000 ton nezaščitene zemlje, kar dodatno prizadene revne. Možnosti za dohodek iz druge dejavnosti so redke, posebej za ženske. Problem podeželja v Ruandi je tudi slab dostop do električne energije, ki jo ima le 4 % prebivalstva in prekomerno krčenje gozdov zaradi neučinkovite rabe lesa, kajti več kot 60 % prebivalstva še kuha na odprtem ognju. Ob vsem tem se povečuje revščina in lakota ter slabša zdravje prebivalstva, posebno žensk in otrok.

Cilji in aktivnosti projekta

S projektom želimo 600 najranljivejšim družinam iz 12 lokalnih skupnostih na hribovitem podeželju v občinah Mutuntu in Gashari v zahodni Ruandi izboljšati dostop in omogočiti učinkovitejšo rabo naravnih virov ter jim s tem zagotoviti boljše možnosti za preživetje in dostojnejše življenje. Poleg tega bo projekt prispeval k varovanju okolja v Ruandi.

V okviru projekta bodo potekale različne aktivnosti. Lokalne skupnosti se bo ozaveščalo o učinkoviti rabi virov. 480 ranljivim družinam se bo zagotovilo učinkovite glinene kuhalnike/peči s katerimi se porabi manj lesa za pripravo hrane. 350 družinam, ki uporabljalo svetilke na kerozin, se bo zagotovilo luči na sončno energijo. Na območjih, kjer so suše najdaljše, se bo za lokalne skupnosti zagotovilo vodne črpalke, na najbolj plazovitih območjih pa zgradilo terase in posadila drevesa za zaščito pred erozijo tal. 600 družin bo prejelo domače živali, kar bo pripomoglo k naravnemu gnojenju zemlje ter kvalitetna semena ter sadike sadnih dreves za bolj pestro prehrano družin. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi izboljšanju kmetijskih praks. Predvsem ženske in dekleta bodo deležne skupinskih usposabljanj za zagon dejavnosti, ki prinašajo dohodek. Izobraževale se bodo o varčevanju, posojilih, pripravi poslovnega načrta ter za pridobitev veščin, kot izdelovanju stisnjenih eko opek s strani strokovnjakov podjetja Damahaus Prestige d.o.o., ki bo lokalnim skupnostim za ta namen poklonilo tudi dve ročni preši. Zagon dejavnosti na podlagi najboljših poslovnih načrtov se bo subvencioniralo.

Projekt bo prispeval tudi k uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki uravnoteženo povezuje ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo razvoja preko 17 univerzalnih ciljev, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030 v vseh državah sveta. Neposredno bo prispeval k podcilju 12. 2 (doseči trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo), posredno pa tudi k drugim ciljem, predvsem k odpravi revščine in lakote.

Prispevek Karitas začenja s projektom za trajnostno preživetje 600 revnih družin v Z Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt je nastal na podlagi potreb lokalnega prebivalstva. Stopnja rodnosti je v teh podeželskih krajih visoka in starši zaradi hude revščine težko nahranijo in šolajo vse otroke. Zaradi pomanjkanja zdravstvenih kapacitet in neozaveščenosti še vedno 50 % žensk rojeva doma in tako številni zaradi zapletov pri porodu izgubijo življenje (325 od 100.000 žensk, ki so rodile ter 28 od 1.000 novorojenčkov; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2015). Problem je tudi visoka stopnja podhranjenosti, in sicer 36,7% po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) iz leta 2015 ter druge bolezni otrok do 5. leta starosti, povezanih predvsem s pomanjkljivo higieno. Na te potrebe ljudi smo želeli odgovoriti s pomočjo projekta, ki je potekal sodelovanju z lokalno partnersko organizacijo v Ruandi (skupnost usmiljenk), kjer deluje slovenska misijonarka s. Vesna Hiti že 26 let.

Aktivnosti so potekale v okviru dveh zdravstvenih centrov, in sicer v krajih Mukungu in  Musango, ki skupaj pokrivata območje s 37.000 pre
bivalci.

Lokalno zdravstveno osebje je nudilo izobraževanje o metodah načrtovanja družine ter nadalje nudilo svetovanje in spremljanje 2.211 parov, ki so se za te metode odločili, tako v zdravstvenih centrih kot na terenu.

Kar 3.049 nosečih žensk je bilo deležnih redne zdravstvene vzgoje o reproduktivnem zdravju.
Rezultati se kažejo v 40 % povečanju števila varnih porodov pod nadzorom osebja v porodnišnici v Musango in Mukungu, kjer je v času projekta rodilo 2.321 žensk. Porodnišnični del centra v Mukungu je bil v sklopu projekta tudi razširjen in obnovljen. Babica Adelina, ki tam dela, je dejala: »Pogoji za delo so sedaj zares dobri in veliko bolj je čisto kot po vseh drugih zdravstvenih centrih. Noseče matere rade hodijo v to porodnišnico tudi od drugod, ker so tukaj lepo sprejete in deležne bolj kvalitetnih uslug.« Ženske, ki so večkrat prišle na predporodno svetovanje in pregled, so ob rojstvu otroka dobile posebno darilo, ki je vključevalo žensko oblačilo in milo. Vse ženske, ki so rodile v porodnišnici, pa še pleničko in srajčko za novorojenčka. Oblačila je šivalo 33 deklet, ki so bile deležne enoletnega usposabljanje za šivilje, 16 med njimi jih je prejelo šivalne stroje.

1.842 mater in tudi 1.348 očetov je bilo skupaj s spremljanjem novorojenčkov deležnih poporodne vzgoje o negi otroka. 4.390 mater z otroki do 16 mesecev je bilo hkrati, ko so jih pripeljale na cepljenje, deležnih vzgoje o pomenu posameznih cepljenj otrok.

V projekt je bilo vključenih tudi preko 10.000 mater z otroki do petega leta starosti, ki so bile ob rednem zdravstvenem spremljanju otrok, ko se odkrije največ podhranjenosti, in ob drugih dejavnosti v prostorih centra in po vaseh deležne zdravstvene vzgoje o pravilni prehranski oskrbi otrok. Ob tem so posebno pozornost namenili 350 materam s podhranjenimi otroki, katerim so s hrano dvakrat tedensko pomagali v zdravstvenem centru v Mukungu. Matere so prejele tudi semena za povečanje pestrosti prehrane otrok in motike.

Velika pozornost je bila namenjena tudi ozaveščanju o higienskih navadah. Zaradi pomanjkanja higienskih navad v teh krajih zboli veliko ljudi, tako otrok kot odraslih. Ob tem se je 527 ljudi naučilo tudi domače izdelave mila.

Prispevek S pomočjo zdravstvene vzgoje, dostopa do semen in mila izboljšano zdravje in pogoji za življenje revnih žensk in otrok v SV Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.