(c) Fotografija Twitter, Evropska komisija

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je povedala: „Ruska vojna agresija proti Ukrajini in njene gospodarske posledice so močno prizadele države po vsem svetu in povečale vrzel v financiranju, ki je potrebno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Javna sredstva imajo še naprej pomembno vlogo, vendar ne zadoščajo. Kot Ekipa Evropa smo okrepili prizadevanja za pritegnitev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe. Veselim se priporočil strokovne skupine na visoki ravni. Te bomo upoštevali pri pripravi prihodnje strategije EU za trajnostno financiranje za države z nizkimi in srednjimi dohodki, ki bo podprla in spodbudila izvajanje strategije Global Gateway.“

Evropski komisar za sosedstvo in širitev Oliver Várhelyi je dodal: „V teh težkih časih je izjemno pomembno povečati trajnostno financiranje v vseh državah z nizkimi in srednjimi dohodki, tudi v našem neposrednem vzhodnem in južnem sosedstvu. Te države potrebujejo znatne naložbe bolj kot kdaj koli prej, zlasti glede na posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini. Če želimo, da bi se naše partnerice v sosedstvu lotile potrebnih reform in vlagale v trajnostne projekte, potrebujejo več sredstev, zato moramo v financiranje še bolj vključiti zasebni sektor. K temu bodo nedvomno odločilno prispevali naši gospodarski in naložbeni načrti, zasnovani skupaj s partnericami.“

Naloga strokovne skupine je v naslednjih devetih mesecih ugotoviti, kako bi lahko Evropska komisija s pristopom Ekipe Evropa pomagala zagotoviti potrebno financiranje zasebnega sektorja za obsežne naložbe, ki so nujne za reševanje najbolj perečih svetovnih izzivov in za trajnostni razvoj. Priporočila, ki naj bi bila predstavljena v sredini leta 2023, bodo podlaga za celovito strategijo Komisije za povečanje trajnostnega financiranja v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Strategija bo ključnega pomena za premostitev naložbene vrzeli v partnerskih državah in izvajanje strategije Global Gateway.

V skupini je 20 visoko usposobljenih članic in članov, ki zastopajo družbo ali institucijo in so bili izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov. Teh 20 članov in članic skupine je:

1. Ayaan Adam, višja direktorica in izvršna direktorica, African Finance Corporation Capital Partners,
2. Dr. Kenneth Amaeshi, profesor, Evropski univerzitetni inštitut,
3. Obaid Amrane, izvršni direktor, Ithmar Capital,
4. Antoni Ballabriga, globalni vodja odgovornega poslovanja, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria,
5. Hans-Ulrich Beck, globalni vodja za produkte ESG/izvršni podpredsednik, strategija in razvoj produktov, Sustainalytics,
6. Dr. G Ganesh Das, vodja sodelovanja in inovacij, Tata Power
7. Michael Gotore, finančni direktor, Namibia Power Corporation,
8. Nadja Håkansson, višja podpredsednica za Hub Africa, Siemens Energy Africa,
9. Laetitia Hamon, vodja oddelka za trajnostno financiranje, luksemburška borza,
10. Martin Jonasson, vodja pravne službe, Andra AP-fonden,
11. Judy Kuszewski, predsednica odbora za globalne standarde trajnostnosti, Global Reporting Initiative,
12. Elodie Laugel, glavna odgovorna direktorica za naložbe in članica izvršnega odbora, Amundi,
13. Senida Mesi, članica vodstvenega sveta, mreža za trajnostnorazvojne rešitve (SDSN),
14. Uche Orji, generalni direktor/izvršni direktor, nigerijski državni investicijski organ,
15. Dr. Nicola Ranger, vodja raziskav trajnostnega financiranja za razvoj, Oxford Sustainable Finance Group, Univerza v Oxfordu,
16. Alice Ruhweza, regionalna direktorica za Afriko, Svetovni sklad za naravo (WWF),
17. Thede Rüst, vodja oddelka za dolg na nastajajočih trgih, Nordea Asset Management,
18. Zalina Shamsudin, vodja mednarodnih programov – Azijsko-pacifiška regija, Climate Bonds Initiative,
19. Claus Stickler, globalni sovodja, Allianz Investment Management SE,
20. Iker Vinageras, vodja oddelka za rešitve ESG, Bolsa Institucional de Valores.

Poleg tega je bilo za opazovalce imenovanih 20 predstavnikov in predstavnic evropskih institucij za financiranje razvoja in multilateralnih razvojnih bank, skupaj z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in forumi. Te so: Afriška razvojna banka (AfDB), Španska agencija za mednarodno razvojno sodelovanje (AECID), Azijska razvojna banka (ADB), Cassa Depositi e Prestiti (CDP), koalicija finančnih ministrov za podnebne ukrepe, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Združenje evropskih razvojnih finančnih institucij (EDFI), Evropska investicijska banka (EIB), Finski sklad za industrijsko sodelovanje Ltd (FINNFUND), Nizozemska razvojna banka (FMO), Mednarodni denarni sklad (MDS), Medameriška razvojna banka (IADB), Mednarodna platforma za trajnostno financiranje (IPSF), Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Proparco (v imenu skupine AFD), mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), Program Združenih narodov za okolje – finančna pobuda (UNEP-FI) in Skupina Svetovne banke.

Ozadje

Ustanovitev skupine je bila napovedana v strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, ki jo je Komisija objavila julija 2021. Evropska komisija je v odziv na razpis, objavljen aprila 2022, prejela zelo veliko število prijav iz civilne družbe, akademskih krogov, poslovne in finančne skupnosti ter drugih institucij nejavnega sektorja ter izbrala 20 višjih strokovnjakov in strokovnjakinj na visoki ravni iz držav članic EU in partnerskih držav.

Več informacij:

Pravilnik strokovne skupine na visoki ravni za povečanje trajnostnega financiranja v državah z nizkimi in srednjimi dohodki

Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo

Vir: Evropska komisija, DG INTPA

Prispevek Povečanje trajnostnega financiranja v državah z nizkimi in srednjimi dohodki: začetek dela strokovne skupine na visoki ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od sprejetja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 je razvojno financiranje potekalo v pogojih nizkih obrestnih mer in visoke likvidnosti na svetovnih finančnih trgih. To se je z nedavnim preobratom v politikah določanja obrestnih mer zelo spremenilo. Poročilo prinaša trenutne trende, analizo posledic za financiranje trajnostnega razvoja v državah globalnega Juga in oblikovana politična priporočila, kako se lahko države globalnega Juga in njihovi finančni partnerji na severu odzovejo na dvig obrestnih mer.

Ameriška centralna banka Federal Reserve od marca 2022 rekordno hitro in v velikih korakih zvišuje ključne obrestne mere. Zlasti partnerske države so jim morale slediti s še večjimi koraki, da bi ostale privlačne kot naložbene lokacije za nestanovitni kapital in da bi preprečile množične odlive kapitala.

Posledice so ogromne in večplastne. Naraščajoči stroški obresti močno bremenijo proračune partnerskih držav in jemljejo omejena sredstva, potrebna za razvoj in javne dobrine. Beg kapitala in pomanjkanje likvidnosti na svetovnih finančnih trgih pomenita, da partnerske države težko dostopajo do novega kapitala za naložbe v gospodarski razvoj in družbeno-ekološko preobrazbo ali pa le ob previsokih stroških. Število držav, ki so se znašle v akutni dolžniški krizi, hitro narašča.

Optimalna kombinacija instrumentov razvojnega financiranja se spreminja z višino obrestnih mer. Obrat obrestnih mer spreminja tudi razvojno financiranje. Zahteva temeljno spremembo politike. Ker se obrestne mere zvišujejo, je uporaba zasebnega financiranja pod tržnimi pogoji racionalna in dostopna manjšemu številu držav in za manj namenov. Hkrati postajajo pomembnejši kanali financiranja, kot so domače financiranje iz davčnih prihodkov ali zunanje financiranje iz nepovratnih sredstev uradne razvojne pomoči, saj ti niso odvisni od ravni obrestnih mer.

Obrat v obrestnih merah še poslabšuje humanitarno krizo v državah globalnega Juga, kjer so prebivalstvo močno prizadele številne krize na področju energije, hrane, podnebja in koronavirusov. Kratkoročno lahko mednarodna skupnost globalnemu Jugu zagotovi likvidnost, na primer z novo izdajo posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS). V partnerskih državah je treba uvesti tudi svežnje pomoči za zaščito ranljivih skupin, naložbe v trajnostni razvoj pa je treba v težkih razmerah še še naprej povečevati. Pravična in učinkovita obdavčitev, odpis dolga in nepovratna sredstva uradne razvojne pomoči lahko povečajo fiskalni prostor za to.

To stanje vpliva tudi na podnebno fiannciranje, namenjeno predvsem podpori ukrepom prilagajanja in blaženja učinkov podnebnih sprememb. Vse to bo prav tako zelo zaznamovalo srečanje pogodbenic Pariškega sporazuma (COP27), ki bo novembra v Egiptu. Pakistan je že izrazil nujnost odškodovanja najbolj ranljivih držav, ki trpijo učinke podenbnih sprememb. Razvite države so se namreč s Pariškim sporazumom zavezale, da bodo za podnebno financiranje mobilizirale 100 milijard USD na leto.

Na podlagi sporočila za javnost GPFE pripravil. AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Višanje obrestnih mer še dodatno izpostavlja države globalnega juga je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nizozemska: povečanje proračuna za 500mio € za sodelovanje s partnerskimi državami do leta 2025, dodatnih 200 mio € za oskrbo beguncev na Nizozemskem, dodatno 150 mio € za Ukrainske begunce. V letu 2022 se načrtuje, da bo kar 711 mio € namenjenih za oskrbo migrantov, kar pa predstavlja več kot 20% celotne URP.

Velika Britanija: Zmanjšala se je politična podpora za URP, ki se je znižala iz 0,7% na 0,5% GNI, posebej upad politične podpore za skupno agendo LNOB in odpravljanje skrajne revščine. Prioritete ostajajo »gender«, zdravje in podnebne spremembe. Opažajo trend vezanja URP v skladu z vladnimi interesi in ne na podlagi potreb prejemnikov pomoči. URP se prerazporeja iz multilateralne na bilateralno (bilateralna pomoč iz 67% na 75% GNI).

Japonska: 200 mio$ za hitre odzive in 600 mio$ za gospodarsko obnovo, opaža se vedno večje povezovanje sodelovanja s partnerskimi državami in cilji varnostne politike države.

Švedska: napovedani precejšnji rezi in sicer, v aprilu 2022 je vlada zamrznila 1 mrd, od česar pa je v juniju že odmrznila 130 mio. NVO pogrešajo večjo tranparentnost na področju oskrbe beguncev.

Pripravil: MH

Prispevek Varnost na račun razvoja oz sodelovanja s partnerskimi državami? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Razvojnega financiranja ni mogoče kar ustaviti, saj bi bili prizadeti milijoni ljudi, to je bistveni aspekt le-tega. Vidimo, kako je pomoč uporabljana kot geopolitično orodje bolj kot razvojno orodje. Za financiranje razvoja so inovativni mehanizmi ključni za povečanje sredstev brez povečanja davkov,” je povedal Jeroen Kwakkenbos, Senior Aid Policy and Development Finance Advisor , Oxfam International EU Office.

Prispevek Podcast: Inovativna orodja za razvojno financiranje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več informacij in navodila za prijavo najdete tukaj.

Prispevek Eurodad zaposluje: Network Outreach Coordinator je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odprte so prijave za mednarodno konferenco mreže Eurodad 2019: Razvojno financiranje v 21. stoletju: Ekonomska pravičnost za vse, ki je organizirana v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom in s podporo platforme SLOGA, društva Focus in društva EnaBanda.

3. – 4. junij 2019: 
Mednarodna konferenca mreže Eurodad
5. junij 2019: 
Generalna skupščina Eurodada in delavnica za revizijo strategije

Lokacija: 
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Registracijski postopek za mednarodno konferenco mreže Eurodad je zdaj odprt. Za zgodnje prijave do 15. aprila so na razpolago kotizacije s popustom. Registracija je odprta do 30. aprila. Prosimo, da upoštevajte, da dopolnitev seznama govornikov in zaključevanje podrobnega programa konference še poteka. Zato vas vabimo, da napredek obojega spremljate na spletni strani, kjer bodo sproti objavljene posodobitve in morebitne spremembe.

Za registracijo na konferenco kliknite tukaj

O konferenci

Na mednarodni konferenci Eurodad 2019 bodo vodilni akademiki, praktiki in svetovni strokovnjaki civilne družbe skupaj analizirali stanje svetovnega ekonomskega sistema, razpravljali o prevladujočih strukturah upravljanja ter pregledali tokove financiranja v najrevnejše države sveta in iz njih. S tem v mislih bomo razpravljali o tem, kako lahko spremenimo sistem in ustvarimo potrebno spremembo.

Sodelujte pri oblikovanju prihodnosti Eurodada!

Mednarodna konferenca 2019 bo prav tako poseben trenutek za skupno ocenjevanje napredka pri prizadevanjih za reformo razvojnega financiranja, saj Eurodad začenja z oblikovanjem svoje naslednje petletne strategije.

Kot posebnost letošnjega programa bodo člani Eurodada in partnerji iz globalnega juga povabljeni na participatorno delavnico za pregled strategije, ki bo potekala 5. junija na podlagi razprav in spoznanj iz prejšnjih dni. V tem kontekstu bomo razpravljali o ključnih strateških vprašanjih, med drugim o:

• Kakšni naj bi bili fokus in cilji Eurodada v prihodnjih letih?
• Kako lahko pospešimo naše delo in učinkovitost naših kampanj, da bi dosegli resnične transformativne spremembe?

Generalna skupščina Eurodada bo potekala popoldne istega dne.

VABLJENI JUNIJA V LJUBLJANO!

Konferenca je organizirana s finančnimi sredstvi Brot für die Welt, Norad in Evropske unije. Vsebina tega dogodka je izključna odgovornost Eurodada in udeležencev konference ter ne predstavlja nujno stališča financerjev.

Prispevek Odprte prijave na konferenco Eurodad! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodna konferenca mreže Eurodad 2019: Razvojno financiranje v 21. stoletju

v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom in s podporo platforme SLOGA, društva Focus in društva EnaBanda

3. – 4. junij 2019: Mednarodna konferenca mreže Eurodad
5. junij 2019: Generalna skupščina Eurodada in delavnica za revizijo strategije

Lokacija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

O konferenci

Medtem ko se državljani in socialna gibanja zgrinjajo na ulice, da zahtevajo spremembe, razprave o tem, kako zaustaviti naraščanje neenakosti, premagati revščino in se spopasti s podnebnimi spremembami, postajajo vedno bolj pomembne.

Desetletje po začetku svetovne finančne krize se vlade še vedno ne ozirajo na pridobljene izkušnje, reforme svetovnega sistema ostajajo razdrobljene in neravnovesje moči ostaja nespremenjeno.

Povečanje ekonomske pravičnosti in mobilizacija potrebnega financiranja za razvoj sta bistvena dela rešitve, vendar kljub zavezam svetovnih voditeljev še vedno nimamo potrebnih ukrepov. Na primer:

• Stopnje dolga so po vsem svetu do zdaj brez primere, vse več držav pa se sooča z dolžniškimi krizami. Običajni državljani tvegajo, da bodo plačali visoko ceno za neuspeh pri vzpostavitvi svetovnih struktur, potrebnih za zagotovitev pravičnega in trajnostnega reševanja dolga.
• Glavni nameni uradne razvojne pomoči so vedno bolj ogroženi zaradi lastnih interesov donatorjev. Splošne ravni sredstev namenjenih za uradno razvojno pomoč ostajajo nedosežene. Enako velja za obljubljeno mobilizacijo novih in dodatnih podnebnih financ.
• Neuspeh pri reševanju problematike mednarodnega izogibanja davkom povzroča, da vlade vsako leto izpustijo iz rok milijarde evrov davčnih prihodkov.
• Medtem so zasebne finance postavljene na prvo mesto pri pobudah za financiranje razvoja, pri čemer se spodbujajo sporna orodja, kot so kombinirani načini financiranja in javno-zasebna partnerstva za financiranje infrastrukture ter zagotavljanja storitev.
• Finančni in gospodarski sistem namesto spodbujanja enakosti med spoloma, pravičnosti in človekovih pravic še naprej krepi ter poglablja obstoječe neenakosti, ki jih še dodatno otežuje normalizacija varčevalnih ukrepov po vsem svetu.

Na mednarodni konferenci Eurodad 2019 »Razvojno financiranje v 21. stoletju: Ekonomska pravičnost za vse?« bodo vodilni akademiki, praktiki in svetovni strokovnjaki civilne družbe skupaj analizirali stanje svetovnega ekonomskega sistema, razpravljali o prevladujočih strukturah upravljanja ter pregledali tokove financiranja v najrevnejše države sveta in iz njih. S tem v mislih bomo razpravljali o tem, kako lahko spremenimo sistem in ustvarimo potrebno spremembo.

Konferenca bo potekala v Sloveniji, zato bomo izkoristili priložnost, da se pogovorimo o tem, kako se omenjena vprašanja kažejo v vzhodni in jugovzhodni evropski regiji, ter razpravljamo o tem, kako lahko regija aktivno prispeva k reševanju globalnih izzivov.

Sodelujte pri oblikovanju prihodnosti Eurodada!

Mednarodna konferenca 2019 bo prav tako poseben trenutek za skupno ocenjevanje napredka pri prizadevanjih za reformo razvojnega financiranja, saj Eurodad začenja z oblikovanjem svoje naslednje petletne strategije.

Kot posebnost letošnjega programa bodo člani Eurodada in partnerji iz globalnega juga povabljeni na participatorno delavnico za pregled strategije, ki bo potekala 5. junija na podlagi razprav in spoznanj iz prejšnjih dni. V tem kontekstu bomo razpravljali o ključnih strateških vprašanjih, med drugim o:

• Kakšni naj bi bili fokus in cilji Eurodada v prihodnjih letih?
• Kako lahko pospešimo naše delo in učinkovitost naših kampanj, da bi dosegli resnične transformativne spremembe?

Generalna skupščina Eurodada bo potekala popoldne istega dne.

Program & registracija

Program bo razposlan do sredine marca. Registracija za mednarodno konferenco bo potekala od sredine marca do konca aprila. Podrobnosti sledijo.

Medtem prosimo za prispevke in ideje, ki nam bodo pomagali pri soustvarjanju vključujočih srečanj dogodka. Prosimo, da nam pred 7. marcem preko spletnega obrazca sporočite, če obstaja specifična tema ali vprašanje, ki bi jih želeli raziskati na konferenci in delite svoje misli o tem, kako bi to najbolje izvedli. Na podlagi vaših prispevkov bomo oblikovali celoten program dogodka.

Ta dogodek je organiziran s finančnimi sredstvi Brot für die Welt, Norad in Evropske unije v okviru projekta št. CSO-LA / 2018 / 401-870: „ Strengthening the institutional, operational and representational capacity of the Eurodad network to undertake coordinated actions and advocate for policy changes that help ensure a democratically controlled, environmentally sustainable financial and economic system that works to eradicate poverty and ensure human rights for all. « Vsebina tega dogodka je izključna odgovornost Eurodada in njegovih udeležencev ter nikakor ne more biti sprejeta kot odraz stališča financerjev.

Prispevek NAJAVLJAMO: Mednarodna konferenca mreže Eurodad 2019: Razvojno financiranje v 21. stoletju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.