Od daleč se zdi predsedovanje Svetu EU podobno meteorju, nekaj neizbežnega, kar  se Zemlji približa na vsakih trinajst let in pol. Nič ne bi moglo biti bolj zgrešeno. In tudi sklepanje po podobnosti je najšibkejša, a tudi najpogosteje uporabljena miselna tehnika. Primerjanje političnih procesov z naravnimi pojavi je zgrešeno, saj na politične procese lahko in moramo vplivati, na slovenskem predsedovanju ni nič determiniranega, uspešnost pa zahteva udeležbo vseh družbenih akterjev. V našem primeru civilna družba predsedujoči državi ponuja tako zvezdno karto kot dober in dinamičen teleskop. 

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

Dejansko je predsedovanje Svetu EU s stališča dvomilijonske države, vpete v gospodarsko (še) najmočnejšo povezavo na svetu, izjemnega pomena. Ne toliko zaradi vidnosti in promocije npr. lastne kulinarike ali turističnih znamenitosti, marveč zaradi izkušenj in naukov, kako pomembno je za pripravo in sprejem odločitev zagotavljanje soglasja, vključevanje in slišanje vseh. Že na ta način se vladna administracija uči in krepi upravljanja k odločitvam, ki bodo dobre za vse in ne samo za nekatere, izbrane, močne … oz. pridobiva na odpornosti zoper slabe prakse pristranskosti.

Vsak tak proces je poln nasprotij, ki pa jih lahko razumemo in prevladamo le z gojenjem in udejanjenjem sodelovanja, vključevanja, dogovarjanja na način, da prisluhnemo vsem, in da omogočimo vsem, da spregovorijo. Posredno prav na tem temelji odločitev Evropske komisije, da na področju razvojnega sodelovanja podpre projekt spremljanja predsedovanja, ki združujejo nacionalne platforme aktualnega tria (v našem primeru VENRO, Plataforma ONGD, SLOGA in CONCORD) – da se na ta način okrepijo glasovi šibkejših. V tem je smoter spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava.

Vključevanje predpostavlja tudi posvetovanje s civilnodružbenimi organizacijami in samo upamo lahko, da bo slovensko predsedovanje v čim večji meri uresničevalo temeljno evropsko načelo vključevanja. Samo na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bo teh priložnosti na več kot 60 srečanjih delovnih teles Sveta EU – od 1.600 delovnih srečanj, katerim bodo predsedovali slovenski predstavniki. Da ne govorimo o neformalnih srečanjih ministrov in drugih spremljevalnih dogodkov. Obseg teh procesov presega zmogljivosti tudi veliko večjih držav, zato upamo, da slovenska vlada prepoznava pripravljenost civilne družbe, da se tvorno vključuje in sodeluje pri oblikovanju teh procesov. 

Prav zaradi načina delovanja Sveta EU, ki daje usklajene usmeritve Evropski komisiji, je izmenjava med vladnimi in civilnodružbenimi deležniki obvezna. Če se izrazimo  bolj neposredno: oblast, ki ne posluša in ki ne sliši, že krši osnovna načela delovanja EU, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava. Treh izjemno pomembnih sestavin, ki gredo mnogim v svetu na živce, sploh v teh časih tretjega vala avtokratizacije. Sodelovanje s civilno družbo ni usluga, ampak dolžnost demokratičnih vladnih institucij. 

Na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bodo sprejete odločitve Sveta EU, ki bodo vplivale na milijarde ljudi. Naj omenimo samo dve:

1. Novi Post-Cotonoujski sporazum med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKP, prej skupina AKP držav) določa okvir političnega, gospodarskega in področnega sodelovanja v naslednjih dvajsetih letih. Močan poudarek bo na sodelovanju med EU in OAKP na mednarodnih forumih in na oblikovanju zavezništev na svetovnem prizorišču. Sporazum bo tudi okrepil zmogljivosti sodelovanja na področjih okolja, podnebnih sprememb, migracij in mobilnost ter miru in varnosti.
2. Začelo se bo izvajanja novega globalnega finančnega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, NDICI – Globalna Evropa, ki bistveno določa evropsko finančno arhitekturo za razvoj v prihodnjih sedmih letih. Instrument razpolaga z 79,5 milijardami evrov za pokrivanje celotnega sodelovanja EU s partnerskimi državami.

Platforma SLOGA bo skupaj s članicami in partnerji prispevala svoje izkušnje in znanja v času slovenskega predsedovanja na teme Sveta EU glede svetovne prehranske varnosti, skupnega ukrepanja zoper podnebne spremembe in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, boja zoper naraščajoče neenakosti, skladnosti politik za razvoj, dolžnega ravnanja podjetij na področju spoštovanja človekovih in okoljskih pravic vzdolž celotnih vrednostnih verig itd. Delovanje in ukrepanje slovenske vlade bo imelo učinek na kakovost sprejetih odločitev, ki bodo podlaga ukrepom.

Kot mreža nevladnih organizacij, ki delujemo na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, pod vse to dogajanje kot temeljna dokumenta dajemo Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Evropski sporazum o razvoju. Oba dokumenta izpostavljata pomen krepitve človekovega razvoja, krepitve naših zmogljivosti, znanja in veščin za lokalizacijo ukrepov za boj zoper neenakosti.

Predsedovanje Svetu EU tako ni meteor, je odlična učna ura za slovenske institucije, kako pomembno je vključevanje za oblikovanje soglasja. Gotovo se bo to poznalo tudi v domačih procesih odločanja.

Zato si lahko samo zaželimo uspešno predsedovanje Svetu EU.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

IOM je oblikovala štiri priporočila, ki poudarjajo dobro organizirano mobilnost ljudi in v skupnosti usmerjeno delovanje kot glavna prispevka k doseganju globalne, digitalne, varne in odporne Evrope.

»Naša priporočila se srečujejo v stališču, da nam lahko integriranje migracije in medsektorska mobilnost – vštevši zdravje, podnebje, razvoj in digitalna agenda – pomagajo pri obnovi po pandemiji in okrepijo naš pristop k izzivom na obzorju,« je izjavil generalni direktor IOM António Vitorino.

»Tako za migrante kot za skupnosti je ključno, da predsedstvo spodbuja pogajanja, da bi uresničili ključna načela Pakta o migraciji in azilu, ki ga je septembra lani pripravila evropska komisija,« pravi Vitorino.

Za usklajeno človeško mobilnost

Za okrevanje po ekonomski krizi, ki jo je sprožil covid-19, je ključno najti poti, ki bodo omogočale usklajeno človeško mobilnost in čezmejno trgovanje. Na ta način bodo lahko migranti še naprej prispevali k dolgoročnemu, trajnostnemu razvoju tako svojih držav izvora kot držav gostiteljic.

IOM zato poziva portugalsko predsedstvo k sprejemu migracijskih shem, ki bodo usklajene, ki bodo upoštevale zdravstvene zahteve in ki bodo usmerjene v prihodnosti. Preobrazba EU v digitalno Evropo lahko pospeši razvoj inovativnih digitalnih orodij, ki bodo spodbujali migracijske procese, povečali varnost, zaščitili identiteto in omogočili brezstično prehajanje meja in s tem zmanjšali zdravstveno tveganje.

Odnose EU z afriški partnerji je treba razvijati s podpiranjem izgradnje kapacitet za urejanje prehajanja meja, s čimer bi pomagali k večji notranji regionalni mobilnosti v Afriki in spodbujali gospodarski razcvet, meni IOM.

V programe cepljenja vključiti tudi migrante

IOM poudarja, da EU ne sme pogojevati razvojnega sodelovanja z vračanjem in sprejemanjem migrantov, prav tako ne sme biti prioritizirano samo glede na notranje politične interese EU. Namesto tega je pomembno spodbujati sistematično vključevanje reintegracijske pomoči kot faktorja stabilnosti v državah, kamor se vračajo migranti, in kot most med vračanjem migrantov in trajnostnim razvojem.

Nenazadnje bo Odporna Evropa odvisna od prožnih in dostopnih migracijskih kanalov delovne sile, ki bodo koristni za obe strani, ki bodo namenjeni migrantov vseh ravni usposobljenosti in ki bodo ščitili njihove pravice. Za krepitev kohezije v evropskih družbah in skupnostih bo po prepričanju IOM prav tako pomembno s širšo družbeno vključenostjo spodbujati integracijo beguncev.

Vitorino še poudarja, da bo uspeh okrevanja Evropo po pandemiji odvisen tudi od tega, kako dobro bomo vključili v naše načrtovanje ljudi v gibanju. To trenutno med drugim pomeni, da je treba v programe cepljenj v EU in državah članicah vključiti migrante, da bi zagotovili zdravje in varnosti za vse, je dejal.

Celotno besedilo priporočil IOM TU.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Priporočila IOM: Reforma migracijske politike je ključ k okrevanju  je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Civilnodružbene organizacije, pod koordinacijo hrvaške platforme CROSOL, so organizirale performans pred Narodno in univerzitetno knjižnico v Zagrebu, kjer je sedež hrvaškega predsedovanja. Vse je potekalo v skladu s smernicami – brez zbiranja ljudi.

Kot del nastopa so kombi opremili z zastavo EU in predvajali skladbo Ramba Amadeusa »Oda radosti« in prebirali deklaracijo »With or Without (E)U?«. Namen nastopa in deklaracije je opozoriti na pasivnost Evropske unije pri vključevanju držav Zahodnega Balkana in potrebo po reformah v teh državah, zlasti na področju demokratičnih institucij, človekovih pravic in pravne države. Izpostavljajo tudi, da se Republika Hrvaška v času svojega predsedovanja s pravno državno ukvarja le deklarativno, in izrazili stališče civilnodružbenih organizacij Zahodnega Balkana, ki želijo sodelovati na konferenci o prihodnosti Evrope kot kontruktivni parterji, saj njihovi politični voditelji to večinoma niso.

Perfomans.

Deklaracija v hrvaškem jeziku.

Prispevek Performans ob vrhu EU in Zahodnega Balkana je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot rezultat konference je nastal skupni dokument »Roadmap for the future implementation of SDG Target 4.7 in Europe” oz. kažipot, kako v Evropi izpolniti cilj 4.7. Podnebne spremembe, revščina, neenakosti, izčrpavanje naravnih virov, kakovost življenja vsak po sebi in vsi skupaj pred nas postavljajo jasno zahtevo po okrepljenem izobraževanju angažiranih, aktivnih in kritičnih državljanov. Spreminjanje pogojev skupnega življenja pred nas postavlja nujnost vključujočega in transparentnega upravljanja, kar pa je lahko uspešno le, če smo kot prebivalci s pomočjo vseživljenjskega, globalnega učenja in transformativnega izobraževanja za trajnostni razvoj usposobljeni za prepoznavanje vzrokov in posledic. Globalne izzive moramo znati povezati z lokalnimi razmerami. A izvajanje sprememb je dolgoročno uspešno le s konsenzom – kar je tudi treba znati.
Kažipot prinaša konkretne predloge ukrepanja na nacionalni in evropski ravni – od priprave vseevropske strategije za izpolnitev cilja 4.7 do leta 2021 do nabora potrebnih kompetenc preko sklopa priporočil za medsektorsko sodelovanje in zagotavljanje potrebnih virov. Vključuje tudi zahtevo po prepoznanju vrednosti vseživljenjskega učenja s podporo formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja.

Iz Slovenije so se dogodka udeležili štirje predstavniki in sicer predstavnica MIZŠ, predstavnica CMO v okviru FDV, predstavnik platforme SLOGA in predstavnik projekta Bridge 47 v Sloveniji. V okviru konference smo se dogovorili, da je pritisk mednarodnega okolja za širitev razumevanja ciljev trajnostnega razvoja skozi vse tri dimenzije izredno pomembna, pri čemer pa imajo pomembno vlogo vse različne institucije in akterji. Skupaj si bomo prizadevali za nadaljnjo krepitev področja GU in VITR, še posebej z medsebojnim sodelovanjem pri načrtovanju drugega nacionalnega Foruma, ki naj bi potekal v 2020. Dobro podlago za krepitev nadaljnjega sodelovanja pa predstavljajo tudi raziskava in Smernice glede GU, ki jo je v zadnjih mesecih opravila predstavnica CMO.

Prispevek Kažipot za krepitev globalnega učenja: izpolnitev cilja 4.7 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.