Medresorska delovna skupina Vlade RS za prestrukturiranje premogovnih regij predlaga, da z rabo premoga v TEŠ končamo najkasneje v letu 2033. Gre za enega izmed treh scenarijev, ki jih predlaga osnutek nacionalne strategije opuščanja premoga (2033, 2038 in 2042).

V Focusu opozarjajo, da bi oba druga scenarija bi oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.

Prispevek Focus: Za konec rabe premoga do leta 2033 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Podnebnih beguncev ni možno vračati domov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj je čezmejno sodelovanje evropskih organizacij na podnebnih projektih, kar je tudi eden izmed ključnih ciljev EUKI. Na razpis se lahko prijavijo neprofitne pravne osebe (nevladne organizacije, lokalne skupnosti, raziskovalne institucije in univerze) iz držav članic EU, program je prioritetno namenjen državam srednje, vzhodne, jugovzhodne in južne Evrope. Projekti so lahko na temo razvoja kapacitet, ustanavljanja mrež, implementacije politik in meril, razvoj strategij in izvedba študij izvedljivosti, projekti za dialog, osveščanje ali izobraževanje. Projekti so lahko vredni med 50,000 in 350,000 EUR in morajo biti končani pred marcem 2022. Več informacij

Rok za prijave je 12. april 2019.

Prispevek Razpis za sofinanciranje podnebnih projektov v okviru Evropske pobude za podnebje (EUKI) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uspešen prehod na nizkoogljično gospodarstvo v EU v skladu s pariškim podnebnim sporazumom bi do leta 2030 prinesel 1,1-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5-odstotno povečanje zaposlenosti. Na globalni ravni bi koristi podnebnih ukrepov občutila tudi Kitajska, medtem ko bi se BDP ZDA zmanjšal za 3,4 %, zaposlenost pa za 1,6 %. Učinek izvajanja sporazuma na gospodarsko rast bi bil največji v Latviji, na zaposlovanje pa v Belgiji.

BDP Slovenije bi se povečal rahlo nad povprečjem EU, ki znaša nekaj več kot 1 %. Zaposlenost pa bi zrasla za približno 0,1 %, kar je sicer med nižjimi vrednostmi v EU.

Projekcije temeljijo na predpostavkah, da na trgu dela ne bo večjih trenj zaradi prehoda in da se bo delovna sila prilagodila strukturnim spremembam, ki jih bo podprlo ustrezno financiranje.

Celotno poročilo je dosegljivo na strani Eurofounda.

Vir: Predstavništvo Komisije v Sloveniji

Prispevek Izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma bi pozitivno vplivalo na BDP je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na spletni strani slovenija-co2.si/index.php/o-co2 je na poljuden način opisano fizikalno ozadje globalnega segrevanja in posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in za Slovenijo. Predstavljene so projekcije spreminjanja podnebja v Sloveniji do konca 21. stoletja ter podobe Slovenije ob koncu stoletja, če se bodo uresničili črni scenariji podnebne prihodnosti: občuten dvig morske gladine, ki bo ogrozil obalna mesta, umiranje smrekovih gozdov, presihanje rek, zmanjšanje snežne odeje in dezertifikacija, ogroženo javno zdravje in oskrba z vodo ter večje število podnebnih beguncev.

Piran danes…

… in konec stoletja

Tudi če bi danes prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov, bi se podnebne spremembe nadaljevale še desetletja in stoletja. Zaradi toplogrednih plinov, ki smo jih že izpustili v podnebni sistem, se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja dvignila za približno 0.5 stopinje. Vsaka izpuščena dodatna tona CO₂ bo razsežnosti podnebnih sprememb samo še okrepila. Črnim podnebnim scenarijem se lahko izognemo samo s hitrim in trajnim zmanjšanjem izpustov CO₂. Zato so podnebne spremembe kljub svoji veliki inerciji vroča tema, o kateri bi morali več govoriti, pisati, poučevati ipd. ter tako v družbi krepiti pripravljenost in usposobljenost za ukrepanje.

Nekateri poudarki iz predstavitve:

• Slovenija je nadpovprečno podnebno ranljiva. Temperatura njenega površja se segreva skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih.
• Gladina svetovnih morij se zvišuje za več kot 3 mm na leto, regionalni vplivi v Evropi lahko povzročijo še za 50 % višji dvig morske gladine od dviga oceanov. Posledice pričakovanih podnebnih sprememb v slovenskih obalnih območjih bodo na splošno negativne: dvig vodne gladine, segrevanje morske vode, povečano število vodnih ujm in problemi z zasoljevanjem. Najbolj bodo prizadete soline, luka Koper, marine in kopališča, ranljiva pa so vsa slovenska obmorska mesta.
• Z veliko gotovostjo lahko v prihajajočih desetletjih pričakujemo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave (vročinske valove, neurja s točo, orkanski veter) in vremensko pogojene naravne nesreče (zemeljske plazove, poplave).
• Podnebne spremembe skupaj s povečanim povpraševanjem po hrani zaradi naraščanja svetovne populacije predstavljajo zelo veliko tveganje za zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni. V tej luči zaradi velike prehranske uvozne odvisnosti in kritičnega stanja kmetijskih zemljišč tudi v Sloveniji ne moremo biti optimisti glede bodoče varnosti preskrbe s hrano.
• Dvig morske gladine ogroža okrog 275 milijonov ljudi, ki živijo v obalnih območjih. Med njimi so velemesta kot so Šanghaj, Hong Kong, Osaka, Aleksandrija, Miami, Haag, Rio de Janeiro itd. Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnjih desetletjih predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev.

Razvoj družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in krepitev sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb sta ključna dejavnika prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije ter moralna dolžnost do mladih in prihodnjih generacij. Številne dobre prakse, predstavljene na spletni strani Slovenija znižuje CO2, kažejo, da imamo za to na voljo metode in tehnologije. Bosta pravočasno izkazani tudi politična volja odločevalcev in družbena odgovornost gospodarstva? Brez pritiska medijev in širše javnosti je ta bitka vnaprej izgubljena.

——————–

 Kot je pokazala zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017), nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri:

– v Sloveniji se je v obdobju 2015 – 2017 najbolj od vseh EU držav zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem;

– zmanjšal se je delež ljudi, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU;

– v naši državi je bil izmerjen največji upad respondentov, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih 6 mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb;

– svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb je prepoznalo samo 16 % slovenskih respondentov, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 %.

Prispevek Podnebne spremembe so trajno vroča tema je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 % zbere za recikliranje. 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in na naših mizah, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. Nova vseevropska strategija za plastiko bo na podlagi preteklega dela Komisije neposredno reševala ta problem.

Strategija za plastiko, ki je bila sprejeta danes, bo spremenila način zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov v EU. Plastika se prepogosto proizvaja, uporablja in odlaga na način, ki ne izkorišča gospodarskih prednosti bolj krožnega pristopa. To škoduje okolju. Naš namen je varovati okolje in obenem položiti temelje za novo gospodarstvo na področju plastike, v katerem bi zasnova in proizvodnja v celoti upoštevali potrebe po ponovni uporabi, popravilu in reciklaži ter v katerem bi se razvijali bolj trajnostni materiali.

Evropska unija bo na podlagi nove strategije dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja. Novi predpisi o embalaži bodo izboljšali možnosti za reciklažo plastike in povečali povpraševanje po reciklirani plastiki. S tem se bo povečala potreba po izboljšanju zmogljivosti za reciklažo ter sistema ločevanja in sortiranja odpadkov po vsej EU. Strategija bo pripomogla tudi k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov. Zaradi evropskih predpisov se je v več državah EU že znatno zmanjšala uporaba plastičnih vrečk, Komisija pa namerava z novimi predlogi zajeti tudi druge plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje. Predlagala bo tudi ukrepe za omejitev uporabe mikroplastike v proizvodih ter določitev oznak za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati. Med cilji strategije je tudi zaustavitev onesnaževanja morja. Novi predpisi bodo zagotovili, da se odpadki z ladij in odpadki, ki se zajamejo na morju, ne bi puščali v morju, temveč dostavili na kopno in ustrezno odložili. Prav tako naj bi se zmanjšala upravna obremenitev za pristanišča, ladje in pristojne organe. EU bo na podlagi strategije spodbujala naložbe in inovacije. Komisija bo svetovala, kako zmanjšati plastične odpadke pri viru, ter spodbujala inovacije, med drugim razvoj pametnejših plastičnih materialov. Ne nazadnje bo strategija spodbudila spremembe po vsem svetu. EU bo sodelovala s partnerji po vsem svetu, da bi našli rešitve na svetovni ravni in razvili mednarodne standarde.

Komisija je pripravila strategijo za plastiko v duhu svežnja o krožnem gospodarstvu iz leta 2015. Kolegij komisarjev je sprejel sporočilo o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu, sporočilo o stičišču med kemikalijami, proizvodi in odpadki, okvir za spremljanje krožnega gospodarstva ter novo direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih. Pobude dopolnjujeta poročilo o kritičnih surovinah in poročilo o oxo-plastiki. Komisija bo letos predstavila še predlog o plastiki za enkratno uporabo. Do 12. februarja 2018 pa poteka tudi javno posvetovanje o zmanjšanju količine morskih odpadkov.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-5_sl.htm

Dodatne informacije: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-18-6_en.htm

Prispevek Prva vseevropsko strategija za plastične odpadke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sporazum sta že ratificirali dve najpomembnejši državi, ZDA in Kitajska, ratificiran pa je bil tudi na ravni EU-ja. Slovenija bi to storila novembrski redni seji državnega zbora, s tem pa bomo lahko svojo ratifikacijo oznanili na podnebni konferenci v Marakešu v Maroku, ki se začenja v ponedeljek in bo trajala do 18. novembra.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja sprejeli 12. decembra 2015 v Parizu. V njem so se podpisnice zavezale, da bodo omejile dvig povprečne svetovne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Ob podpisu je bilo določeno, da bo sporazum začel veljati mesec dni zatem, ko ratifikacijske listine pri ZN-u deponira 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.

Pariški podnebni sporazum je tudi temelj za uresničevanje 13 cilja trajnostnega razvoja Agende 2030, v katerem so države podpisnice zapisale, da bodo do leta 2030 sprejele nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

Več o globalnih ciljih na www.globalni-cilji.si in Facebook strani Globalni cilji.

Prispevek Pariški podnebni sporazum od danes v veljavi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.