Dogodek bo imel več javnih spletnih sej o pomembnih temah, kot so financiranje za razvoj, premislek o razvojnem sodelovanju za postpandemični svet, pristna partnerstva, civilni prostor itd.

Na voljo bo prevod v angleščino. Mogoče se je prijaviti na celotni tečaj ali le na izbrane seje

Program in prijave TU.

Prispevek Izziv prihodnosti globalnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

To poletje je EK objavila posodobljeno zbirko pravil, ki veljajo za vse izvajalce projektov in ali aktivnosti v okviru naslednjih programov:

1. DG DEVCO for Development Cooperation Instrument (DCI), the European Instrument for Democracy and Human Rights (EIDHR),
2. DG NEAR for the implementation of the Instrument for Pre-accession Assistance (IPA II)10 and the European Neighbourhood Instrument (ENI),
3. Še nekatere druge programe.

PRAG 2020 se uporablja za vse pogodbe za izvajanje storitev (service contracts), nabavne pogodbe (supply contracts), delovne pogodbe (work contracts) in pogodbe o dotacijah (grants).

Posodobljena zbirka pravil tudi napoveduje spremljanje projektov v okviru sistema OPSYS za vse pogodbe. Pričakuje se, da se bo uporaba PPMT začela uvajati od avgusta 2020 dalje. V primeru podrobnejših vprašanj slednja lahko naslovite na marjan.huc@sloga-platform.org.

Prispevek Evropska komisija posodobila zbirko pravil pri izvajanju pogodb v okviru njenih programov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projektna skupina opozarja na takojšnja in dolgoročna dejanja in poziva k sledečemu:

– svetovno usklajeni sveženj spodbud, ki vključuje zmanjšanje pomoči in povečano koncesijsko financiranje.

– preprečitev dolžniške krize:

• Takojšnjo ustavitev plačila dolga iz revnih držav.
• Po krizi ponovno oceniti trajnost dolga / ponovno preveriti obstoječe mehanizme.

– Stabilizacija finančnih trgov z zagotovitvijo likvidnosti:

• Srednjeročno raziščiti regulativne okvire za omejitev čezmernega zadolževanja za neproduktivne naložbe, kot je poplačilo delničarjev.

– Partnerstvo z zasebnim sektorjem:

• Kratkoročno naj banke refinancirajo dolg malih in srednje velikih podjetij ter posameznikov, ki so vezani z gotovino.
• Srednjeročno spodbujati trajnostne naložbe.

– Ponovna gradnja boljšega za trajnostni razvoj:

• Javne in zasebne naložbe v trajnostni razvoj, vključno z odporno infrastrukturo.
• Krepitev sistemov socialne zaščite.
• Naložbe v preprečevanje kriz, zmanjšanje tveganja in načrtovanje.
• Odprava trgovinskih ovir in omejitev, ki vplivajo na dobavne verige.

– Digitalne tehnologije predstavljajo ogromen potencial za cilje trajnostnega razvoja, toda COVID-19 je poudaril izzive in tveganja:

• Javne politike bi bilo treba prilagoditi tako, da v celoti izkoristijo svoj potencial, hkrati pa obravnavajo izključenost in tveganja diskriminacije ter zagotovijo koristi družbi na splošno, vključno s spodobnimi delovnimi mesti.

Poročilo se odpre z analizo globalnega makroekonomskega konteksta (poglavje I). Tematsko poglavje (poglavje II) analizira financiranje za razvoj v dobi transformativnih digitalnih tehnologij. V preostalem delu poročilo (poglavja III.A do III.G in IV) obravnava  napredek sedmih področij Addis agende in možnosti politik na nacionalni in mednarodni ravni.

Publikacija z naslovom  Financing for Sustainable Development Report 2020 je na voljo v naši knjižnici.

Prispevek Financiranje za razvoj: napredek in obeti v letu 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strokovnjaki nas javno in vedno glasneje opozarjajo, da »podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo« (odprto pismo državnim inštitucijam). Smo v podnebni krizi – pika.

Ob pogostosti novic, ki obeležujejo podnebne spremembe, se je v družbi skoraj nemogoče izogniti pogovorom na to temo. (In zakaj bi se sploh poskušali?!) Tako sem se kar naenkrat v takšnem pogovoru znašla tudi med zadnjim prostovoljenjem v tem mesecu. Ob tovrstnem ‘pregledu novic tedna’ pa je naenkrat odjeknila izjava: »But, sustainability is expensive. (Ampak, trajnostnost je draga.)«.

Res je. Organizacija Združenih narodov je ocenila, da letno potrebujemo 3,9 bilijona dolarjev, da svet uresniči cilje trajnostnega razvoja – vseh 17 – do postavljenega roka. Glede na raven obstoječega financiranja razvojne pomoči, nam letno zmanjka 2,5 bilijona dolarjev. Nepredstavljivo, kajne?

Naj omenim še eno nepredstavljivo številko: 7,6 bilijonov dolarjev.

Toliko naj bi bilo po oceni ekonomista Zucmana skritega bogastva v davčnih oazah leta 2015. Nekateri menijo, da gre za konzervativno oceno. Poleg tega je ocena podana za 4 leta nazaj! Medtem naj bi bile države po svetu samo na račun izogibanja davkom vsako leto prikrajšane za dodatnih 500 milijard dolarjev. Samo Evropska unija naj bi vsako leto na tak način izgubila 50-70 milijard evrov potencialnih prihodkov. (In tu vemo, da gre za konzervativno oceno, ker jo je objavila Evropska komisija.)

Zabavna opazka: V poročilu mreže Eurodad smo se pred par leti pozabavali s poskusom prikaza kupčka denarja – tistih 500 milijard – v eno-dolarskih bankovcih. Izračunano je bilo, da bi bil kupček visok več kot 54.000 km. Za primerjavo je bila podana vesoljska postaja, ki je ‘zgolj’ 400 km nad površjem Zemlje. A kaj, ko je že vesoljska postaja predaleč, da bi lahko na oko ocenili razdaljo… torej, nepredstavljiva.

Plačevanje davkov mogoče res ni seznamu najljubših stvari pri marsikomu od nas, a gre za dobro stvar. Z davki plačujemo osnovne javne storitve: ceste, ki nas vsakodnevno povezujejo, šolanje – v Sloveniji vse do diplome – in zdravstveni sistem, ki bo tam za nas in naše najbližje, ko bomo bolni; do takrat pa je na razpolago drugim, ki ga že potrebujejo. In prav ta koncept – plačevati nekaj, kar ta hip sam ne potrebuješ – je včasih nekomu težko razumljiv.

»Moji otroci so že odrasli in imajo svoje otroke, zakaj se meni še vedno trga prispevek za starševsko varstvo pri plači?« … Ker tako prispevate, da si lahko vaš otrok privošči starševski dopust ob rojstvu vašega vnuka ali vnukinje, kot ste si ga vi ob rojstvu svojega otroka? In ker prispevate, da si to lahko privoščijo tudi drugi starši. Nasprotje tega je, da novopečeni starši mesec, teden, ali celo zgolj dva dni po rojstvu otroka drvijo nazaj v službo – dogaja se po svetu. Ker, le redki imamo dovolj prišparano, da si lahko privoščimo daljšo odsotnost rednih prihodkov. Tega se pri nas mogoče še najbolj zavedajo prekarni delavci. In medtem, ko lahko rojstvo otroka načrtuješ ali imaš nekaj časa, da se nanj vsaj pripraviš, pa se bolezen in nesreča le redkokdaj vljudno najavita.

Pomanjkanje davčnih prihodkov v blagajne držav po svetu, predvsem z naslova velikih podjetij, zmanjšuje in celo uničuje priložnosti za dostojno življenje milijonov ljudi. Davki so najpomembnejši, najbolj koristen in najbolj trajnosten vir financiranja za razvoj – v kateri koli državi. Vsekakor pa bolj zanesljiv in vzdržen vir kot denarna pomoč ali posojila. Zato je pomembno, da vzgajamo davčno kulturo, kjer se ljudje zavedamo, da je družbeno odgovorno prispevati, ko imamo, v meri, ki je dogovorjena. Žal pa nam tega tudi v deželi Martina Krpana primanjkuje – pa ne iz zlobe ali sebičnosti, ampak velikokrat zgolj zaradi nerazumevanja, čemu vse so davki namenjeni ter pomanjkanja interesa, da bi se aktivirali, ko opazimo, da sistem ne deluje, kot bi moral. Ko davčni zakoni več ne delajo v dobro družbe kot celote, pač pa v dobro predvsem omejenega števila posameznikov ali podjetij.

Davki lahko s svojo redistribucijsko funkcijo pripomorejo k zmanjšanju revščine in neenakosti, ki sta srž problemov, ki jih naslavljajo cilji trajnostnega razvoja. Zato nas je vedno več, ki se izobražujemo o davkih in davčnih sistemih, osveščamo ter pozivamo k spremembi sistema, ki omogoča velikim podjetjem, da prenašajo svoje dobičke v davčne oaze, da se izognejo plačilu davka na dobiček, katerega stopnja se že tako in tako vztrajno niža v tekmi z drugimi državami, medtem pa državljani krijemo razliko npr. preko naraščajočega davka na dodano vrednost in krčenja javnih storitev.
Torej, si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba?

Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Akcijski načrt temelji na zavezi Republike Slovenije, da si bo do leta 2030 prizadevala povečati uradno razvojno pomoč na 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Predstavlja operacionalizacijo in kokretizacijo strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči RS do leta 2030 v finančnem smislu. Strokovni svet se je z načrtom seznanil, ga podprl in priporočil, da se ga še dopolni ter spremeni.

Predstavnika nevladnih organizacij (Albin Keuc in Max Zimani) sta predlagala, da platforma SLOGA v kratkem pripravi in izvede srečanje Delovnega področja za politike, kjer bi predstavniki MZZ lahko načrt podrobneje predstavili nevladnim organizacijam s tega področja. Platforma SLOGA se je tudi zavezala pripraviti skupna priporočila, predloge in pripombe na osnutek akcijskega načrta. Drugi razpravljalci so prav tako izpostavili pomen povečanja sredstev že v času aktualne vlade, potrebe po kadrovski in institucionalni nadgradnji obstoječega okvira, izpostaviti negativne posledice nedoseganja zaveze ter potrebo po čimvečji politični podpori celotnemu področju. Platforma SLOGA je poudarila še pripravo komunikacijske strategije za uspeh osnutka.

Prispevek Osnutek Akcijskega načrta za 0,33% je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodna konferenca mreže Eurodad 2019: Razvojno financiranje v 21. stoletju

v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom in s podporo platforme SLOGA, društva Focus in društva EnaBanda

3. – 4. junij 2019: Mednarodna konferenca mreže Eurodad
5. junij 2019: Generalna skupščina Eurodada in delavnica za revizijo strategije

Lokacija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

O konferenci

Medtem ko se državljani in socialna gibanja zgrinjajo na ulice, da zahtevajo spremembe, razprave o tem, kako zaustaviti naraščanje neenakosti, premagati revščino in se spopasti s podnebnimi spremembami, postajajo vedno bolj pomembne.

Desetletje po začetku svetovne finančne krize se vlade še vedno ne ozirajo na pridobljene izkušnje, reforme svetovnega sistema ostajajo razdrobljene in neravnovesje moči ostaja nespremenjeno.

Povečanje ekonomske pravičnosti in mobilizacija potrebnega financiranja za razvoj sta bistvena dela rešitve, vendar kljub zavezam svetovnih voditeljev še vedno nimamo potrebnih ukrepov. Na primer:

• Stopnje dolga so po vsem svetu do zdaj brez primere, vse več držav pa se sooča z dolžniškimi krizami. Običajni državljani tvegajo, da bodo plačali visoko ceno za neuspeh pri vzpostavitvi svetovnih struktur, potrebnih za zagotovitev pravičnega in trajnostnega reševanja dolga.
• Glavni nameni uradne razvojne pomoči so vedno bolj ogroženi zaradi lastnih interesov donatorjev. Splošne ravni sredstev namenjenih za uradno razvojno pomoč ostajajo nedosežene. Enako velja za obljubljeno mobilizacijo novih in dodatnih podnebnih financ.
• Neuspeh pri reševanju problematike mednarodnega izogibanja davkom povzroča, da vlade vsako leto izpustijo iz rok milijarde evrov davčnih prihodkov.
• Medtem so zasebne finance postavljene na prvo mesto pri pobudah za financiranje razvoja, pri čemer se spodbujajo sporna orodja, kot so kombinirani načini financiranja in javno-zasebna partnerstva za financiranje infrastrukture ter zagotavljanja storitev.
• Finančni in gospodarski sistem namesto spodbujanja enakosti med spoloma, pravičnosti in človekovih pravic še naprej krepi ter poglablja obstoječe neenakosti, ki jih še dodatno otežuje normalizacija varčevalnih ukrepov po vsem svetu.

Na mednarodni konferenci Eurodad 2019 »Razvojno financiranje v 21. stoletju: Ekonomska pravičnost za vse?« bodo vodilni akademiki, praktiki in svetovni strokovnjaki civilne družbe skupaj analizirali stanje svetovnega ekonomskega sistema, razpravljali o prevladujočih strukturah upravljanja ter pregledali tokove financiranja v najrevnejše države sveta in iz njih. S tem v mislih bomo razpravljali o tem, kako lahko spremenimo sistem in ustvarimo potrebno spremembo.

Konferenca bo potekala v Sloveniji, zato bomo izkoristili priložnost, da se pogovorimo o tem, kako se omenjena vprašanja kažejo v vzhodni in jugovzhodni evropski regiji, ter razpravljamo o tem, kako lahko regija aktivno prispeva k reševanju globalnih izzivov.

Sodelujte pri oblikovanju prihodnosti Eurodada!

Mednarodna konferenca 2019 bo prav tako poseben trenutek za skupno ocenjevanje napredka pri prizadevanjih za reformo razvojnega financiranja, saj Eurodad začenja z oblikovanjem svoje naslednje petletne strategije.

Kot posebnost letošnjega programa bodo člani Eurodada in partnerji iz globalnega juga povabljeni na participatorno delavnico za pregled strategije, ki bo potekala 5. junija na podlagi razprav in spoznanj iz prejšnjih dni. V tem kontekstu bomo razpravljali o ključnih strateških vprašanjih, med drugim o:

• Kakšni naj bi bili fokus in cilji Eurodada v prihodnjih letih?
• Kako lahko pospešimo naše delo in učinkovitost naših kampanj, da bi dosegli resnične transformativne spremembe?

Generalna skupščina Eurodada bo potekala popoldne istega dne.

Program & registracija

Program bo razposlan do sredine marca. Registracija za mednarodno konferenco bo potekala od sredine marca do konca aprila. Podrobnosti sledijo.

Medtem prosimo za prispevke in ideje, ki nam bodo pomagali pri soustvarjanju vključujočih srečanj dogodka. Prosimo, da nam pred 7. marcem preko spletnega obrazca sporočite, če obstaja specifična tema ali vprašanje, ki bi jih želeli raziskati na konferenci in delite svoje misli o tem, kako bi to najbolje izvedli. Na podlagi vaših prispevkov bomo oblikovali celoten program dogodka.

Ta dogodek je organiziran s finančnimi sredstvi Brot für die Welt, Norad in Evropske unije v okviru projekta št. CSO-LA / 2018 / 401-870: „ Strengthening the institutional, operational and representational capacity of the Eurodad network to undertake coordinated actions and advocate for policy changes that help ensure a democratically controlled, environmentally sustainable financial and economic system that works to eradicate poverty and ensure human rights for all. « Vsebina tega dogodka je izključna odgovornost Eurodada in njegovih udeležencev ter nikakor ne more biti sprejeta kot odraz stališča financerjev.

Prispevek NAJAVLJAMO: Mednarodna konferenca mreže Eurodad 2019: Razvojno financiranje v 21. stoletju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Trenutno sta aktualni dve zagovorniški vsebini:

Priprava nove resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanje do leta 2030
SLOGA je že pripravila skupen prispevek nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij.

Sprememba Evropskega soglasja o razvoju
Evropska komisija je pričela javno posvetovanje na temo spremembe evropskega soglasja o razvoju.
Posvetovanje traja do 21. avgusta 2016.
Obvestilo o procesu.

Leto 2015
Zagovorniške dejavnosti so bile predvsem povezane s tremi globalnimi procesi:

Akcijska agenda o finaciranju za razvoj
Čeprav po mnenju večine civilnodružbenih organizacij premalo zavezujoča, je Akcijska agenda iz Adis Abebe o financiranju za razvoj podlaga za globalno partnerstvo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar Sloveniji nič ne preprečuje biti bolj agilna na področju financiranja za razvoj – omejevanja obstoječih davčnih oaz, dvo- ali večstranskih trgovinskih sporazumov, mednarodnem pogodbenem pravu, (ne)sledljivosti finančnih tokov, netransparentnosti lastništva podjetij in druge metode, ki se izrabljajo za nelegitimno zmanjševanje osnove za obdavčitev oz. za davčno izmikanje. Pri tem je največja žrtev zmeraj šibkejša stran – na globalni ravni nerazvite države in partnerske države ter na nacionalni ravni sistemi za izobraževanje, zdravje, socialno varnost.

Agenda 2030 za trajnostni razvoj
S podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj se je Slovenija zavezala prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja – na globalni in nacionalni ravni. Tematski poudarki so na izkoreninjenju revščine in lakote, dobrem zdravju, kakovostni izobrazbi, enakosti med spoloma, čisti vodi ter urejenih sanitarijah, dostopni in čisti energiji, dostojnih delovnih mestih ter gospodarski rasti, inovacijah, zmanjšani neenakosti, trajnostnih mestih, odgovorni porabi, podnebnih ukrepih, neonesnaženih oceanih in zemlji ter partnerstvu za doseganje omenjenih ciljev.

Pariški podnebni dogovor
Decembra 2015 je bil v Parizu sprejet globalni podnebni dogovor, ki predstavlja zavezo vlad k skupnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Za doseganje ciljev dogovora bo potrebno hitro in učinkovito ukrepanje vseh držav. Več o ozadju v dokumentu na temo podnebnih sprememb in razvoja, ki smo ga pripravili za EU raven v sodelovanju s Trialogom.
Ukrepanje v partnerskih državah bo v veliki meri odvisno od finančne podpore – podnebnega financiranja, ki bo na voljo. Zaveza razvitih držav, da bodo za ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v partnerskih državah do leta 2020 zagotovile 100 milijard ameriških dolarjev novih in dodatnih sredstev letno, še ni operacionalizirana, prav tako še ni dogovora za podnebno financiranje po letu 2020.
Čeprav Slovenija priznava, da je finančna podpora za podnebno ukrepanje v partnerskih državah ključna za doseganje ciljev Pariškega dogovora, glede svojega prispevka za podporo partnerskim državam po letu 2020 nima ne ocene koliko bi znašal njen pravičen delež, niti načrta, kako potreba sredstva zagotoviti.

Prispevek Vplivamo na politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.