V Afriki se dostop do interneta in digitalnih tehnologij povečuje, vendar še vedno zaostaja za svetovnim povprečjem. Afriško digitalno gospodarstvo naj bi do leta 2030 doseglo 180 milijard dolarjev, digitalna preobrazba pa naj bi tudi prispevala k uresničitvi Afriškega celinskega prosto-trgovinskega območja (African Continental Free Trade Area, AfCFTA) in s tem spodbudila nadaljnjo rast. Čeprav bo to ustvarilo ogromno družbenih, gospodarskih in političnih priložnosti, pa brez ustrezne ureditve na nacionalni, celinski in svetovni ravni obstajajo tudi tveganja za rastočo digitalizacijo. Odločitve, ki jih bo Afrika sprejela, bodo pomembno vplivale na tip digitalnega gospodarstva, ki bo nastalo na tej celini.

Poročilo zatrjuje, da bo izvajanje politik in povečanje prispevka Afrike k svetovnemu digitalnemu upravljanju bistvenega pomena za celino, da bo lahko izkoristila prednosti digitalne preobrazbe, hkrati pa sooblikovala globalne norme. Afriške države so na različnih stopnjah razvoja politik in predpisov, ki urejajo digitalne tehnologije, medtem ko Afriška unija razvija vrsto strategij in politik, ki obravnavajo ključna vprašanja digitalne upravljanja, vključno na primer s podatki in sektorskimi temami, kot sta izobraževanje in kibernetska varnost.

Vprašanja v zvezi z varstvom, uporabo in izmenjavo podatkov državljanov, obdavčitvijo globalnih tehnoloških podjetij, uporabo nadzornih tehnologij in regulacija umetne inteligence, bodo imela pomembne posledice za gospodarstvo in družbo. Kolektivna izključenost skupnosti iz digitalnih tehnologij ali storitev in možnost krepitve družbenih predsodkov pri nekaterih digitalnih inovacijah imata večplastne učinke na Afriko.

Već v poročilu “Digital geopolitics in Africa: Moving from strategy to action”

Pripravil AK.

Prispevek Poročilo ECDPM: Digitalna geopolitika v Afriki – premik od strategije k dejanjem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsebina konference je bila namenjena preučitvi možnosti povezovanja Afrike in Evrope pri spodbujanju odgovornih inovacij in odgovornega upravljanja novih tehnologij ter se posvetili vlogi tehnologije pri oblikovanju kreativnih in kulturnih sektorjev.

Dan Afrike slavi ustanovitev Organizacije afriške enotnosti (Organization of African Unity – OAU), predhodnice Afriške unije, ki je bila ustanovljena 25. maja 1963 v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, ki jo je 9. julija 2002 nadomestila Afriška unija.

Program konference je bil zelo raznolik in se je osredotočil na (1) sodelovanje na področju upravljanja tehnologij, ki v središče postavlja državljane, na (2) oblikovanje trajnostnih digitalnih družb in gospodarstev, ter na (3) jezikovni raznolikosti in digitalnem prehodu.

V uvodu je profesor Mohammed Belhocine, komisar za izobraževanje, znanost, tehnologijo in inovacije pri Komisije Afriške unije izpostavil pomen digitalne preobrazbe za zmanjšanje neenakosti in revščine, lajšajo dobavo blaga in storitev, spodbujajo izobraževanje in razvoj veščin ter prispeva k doseganju ciljev Agende AU do leta 2063 in ciljev trajnostnega razvoja. “Mlado prebivalstvo afriške celine je v tem digitalnem obdoboju izjemna prednost in priložnost za Afriko, da digitalno podprt družbeno-ekonomski razvoj postavi med glavne prednostne naloge,” je izpostavil profesor Belhocine. Afriški kontinent si zelo prizadeva za izgradnjo najnaprednejše infrastrukture in si prizadeva za financiranje ter izvajanja velikih infrastrukturnih projektov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). AU se letos osredotoča na digitalno zdravje, digitalno izobraževanje, digitalno kmetijstvo, digitalno identiteto in politike upravljanja s podatki.

Afriška unija je leta 2020 sprejela svojo celinsko strategijo za digitalno preobrazbo, katere ključni cilj je uporaba digitalnih tehnologij in inovacij za preobrazbo afriških družb in gospodarstev za spodbujanje afriškega povezovanja, ustvarjanje vključujoče gospodarske rasti, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in odpravljanje digitalnega razkoraka, izkoreniniti revščino za socialno-ekonomski razvoj celine in zagotoviti afriško lastništvo sodobnih orodij digitalnega upravljanja.

Če izpostavimo le omenjeno digitalizacijo izobraževanje, je izobraževanje ključni element človekovega razvoja na afriški celini. To je izpostavil profesor Belhocine in opozoril na pomen Celinske izobraževalne strategije za Afriko, CESA 2016-2025.

Evropska komisarka za mednarodna partnerstva, Jutta Urpilainen, je prav tako izpostavila pomen deklaracije z vrha med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki je poudarila pomen povečanja trgovine med celinama ter pomen izgradnje digitalnih povezav na afriški celini in med celinama. Podpora izgradnji je zagotovljena s pomočjo naložbenega svežnja Global Gateway Afrika-Evropa. Večino teh dejavnosti bo EU izvajala preko pobude Team Europe.

Namestnica generalnega direktorja za mednarodna partnerstva v Evropski komisiji Marjeta Jager je v zaključnem nagovoru med drugim poudarila, da je krepitev sodelovanja Evropske komisije z afriškimi partnerji, tudi na področju digitalnega prehoda, pomemben korak h krepitvi družbene in gospodarske odpornosti, s pristopom osredotočenim na človeka.

Celotno konferenco si lahko ogledate na tej povezavi.

Prispevek 11. konferenca ob dnevu Afrike na temo digitalne preobrazbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek, ki se navezuje na razprave v okviru Konference o prihodnosti Evrope in Predsedovanja Slovenije Svetu EU, bo potekal v sredo, 6. oktobra, od 14h do 15.30h.

Deležniki civilne družbe in odločevalci bodo vprašanje sedanjih in prihodnjih politik ter ukrepov digitalne preobrazbe v Evropi obravnavali z vidika digitalne demokracije, digitalnega izobraževanja, digitalnih pravic in digitalne varnosti.

Dogodek predstavlja del širše razprave o omenjenih področjih digitalne preobrazbe v okviru Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope, ki poteka prek spletne platforme. Zainteresirane organizacije lahko na platformi objavijo svoje predloge in zamisli o prednostnih nalogah, na katere bi se morala Evropska unija osredotočiti okviru evropske digitalne preobrazbe.

Skupina za digitalno preobrazbo pri Konvenciji civilne družbe bo prek spletne platforme zbrane predloge organizacij civilne družbe vključila v politike EU, ki se izvajajo v okviru strategije “Evropa, pripravljena na digitalno dobo“. Cilj strategije je okrepiti digitalno suverenost EU in določiti standarde na področju podatkov, tehnologije in infrastrukture, z jasnim poudarkom na izobraževanju, etiki, temeljnih pravicah in evropskih vrednotah.

Program dogodka

14.00 Uvodni pozdrav

• Assya Kavrakova, izvršna direktorica, ECAS
• Albin Keuc, direktor, SLOGA platforma

14.10 Uvodni poudarki govorcev

Uvod v razpravo Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope na temo digitalne preobrazbe (moderator Klemen Balanč, Mreža MaMa).

• Peter Jenko, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije;
• Milosh Ristovski, sopredsedujoči Konvenciji civilne družbe o prihodnosti Evrope;
• Simon Delakorda, direktor, Inštitut za elektronsko participacijo, Mreža NVO-VID.

14.25 Predstavitev prvih rezultatov Skupine za digitalno preobrazbo

• Elisa Lironi, koordinatorica področja Evropska demokracija, ECAS

14.35 Vprašanja za govorce

• Moderatorka Assya Kavrakova, izvršna direktorica ECAS

14.55 Razprava z občinstvom

15.15 Sklepne misli in zaključki

• Helmut Scholz, poslanec Evropskega parlamenta, Levica (DE), Izvršni odbor Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope;
• Maša Malovrh, Zavod Beletrina, Mreža NVO-VID.

15.30 Zaključek dogodka

Dogodek bo potekal  angleškem jeziku.

Spletni dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Organizatorji dogodka prosijo za potrditev udeležbe prek spletnega obrazca na povezavi TEJ POVEZAVI do torka, 5. oktobra.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Prihodnost digitalne preobrazbe v Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predstavitev bo potekala na spletnem orodju Teams Live Event, prijava na dogodek je obvezna na tej povezavi.

Srečanje članic platforme

Isti dan, v ponedeljek, 21. junija ob 14.00 uri, vas vabimo na zoom srečanje na temo javnega razpisa za digitalno preobrazbo NVO. Namen srečanja je v prvi vrsti ugotoviti interes med članicami, ki imate status v javnem interesu, za prijavo na ta razpis ter razpravo o storitvah, ki bi jih bilo potrebno digitalizirati (na primer: ponudba storitev našim uporabnikom, izboljšanje dostopnosti doniranja, Customer Relationship Management orodja, spremljanje in upravljanje stroškov,  ipd.). Na srečanju bomo na hitro predstavili osnovne zahteve razpisa, identificirali interes in facilitirali sodelovanja.

Prijavnica za srečanje je tukaj.
Povezava: https://us02web.zoom.us/j/85651507119?pwd=emtlUkVXOFpMV1M5NGF1dThGT2kxZz09
ID srečanja: 856 5150 7119; Geslo: 592152

Rok za prijavo na razpis je 30. julij 2021.

Prispevek Priprave na vlogo za Javni razpis za digitalno preobrazbo NVO in prostovoljskih organizacij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.