V pismu so zapisale: Partnerske organizacije projekta EUPP iz Nemčije, Slovenije in Portugalske skupaj z evropskim združenjem za pomoč in razvoj CONCORD verjamemo, da je uspeh prihodnje skupne strategije EU – Afrika – partnerstva za trajnostni in vključujoči razvoj odvisen od ravni prizadevanj, vloženih v njeno nastajanje. Ne le, da se je potrebno odzvati na izzive, ki jih je pandemija še poglobila, ključna je vključitev resničnega partnerstva, ki prispeva k trajnostnemu razvoju. Zaščita in krepitev demokracije sta ključna vidika pri vzpostavljanju  strategije, ki priznava pomen dialoga s civilno družbo tako, “da zagotovi pravilno delovanje demokracij”, za kar se je pred nedavnim zavzel odbor Evropskega parlamenta za razvoj (DEVE).

Partnerstvo Evropske unije in Afrike je ključni instrument v odnosu med celinama, če želimo vzpodbujati temeljit dialog o različnih temah, zasledujoč skupne cilje, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, in uveljavljajoč pomen na ljudi osredotočenih politik. Osnutek Poročila o novi strategiji med Evropsko unijo in Afriko – partnerstvo za trajnostni in vključujoči razvoj, ki ga je pred kratkim sprejel odbor DEVE, opozarja na nekatere pomembne vidike, kakršen je nujnost, da je to “partnerstvo med enakimi”, ki odgovarja na izzive, s katerimi se soočamo, pri čemer je treba upoštevati najnujnejše potrebe ljudi in uresničevati Agendo 2030.

Glasovanje odbora DEVE je pomemben korak v pravo smer. Zato ni pomembno le, da ga potrdi Evropski parlament na svoji plenarni seji, temveč ga mora v pripravah na vrh AU-EU sprejeti Evropska unija kot celota. A tega koraka ni mogoče storiti, če snovanje nove strategije ne bo temeljilo na odprtem, vključujočem in sodelujočem pristopu. S tem v mislih in v času, ko pandemija covida-19 močno povečuje globalne izzive, nacionalne platforme nevladnih organizacij trenutne trojke predsedujočih Svetu EU (VENRO – Nemčija, Portugalska platforma nevladnih organizacij ONGD in SLOGA, Slovenija), skupaj s CONCORD Europe pozivamo politične voditelje k aktivnemu pristopu do smiselne vključitve organizacij civilne družbe obeh celin v razpravo o ključnih vidikih, povezanih z odnosi med Afriko in Evropsko unijo.

Aktiviranje širokega nabora organizacij civilne družbe, še zlasti iz Afrike, ni le mogoča, temveč pravilna smer, če želimo zasnovati strategijo, ki bo temeljila na pravem partnerstvu in ki bo lahko naslovila skupne politične izzive s pristopom od spodaj navzgor, ki postavlja v svoje središče potrebe ljudi. Kot skupina organizacij, ki predstavlja na stotine evropskih nevladnih organizacij, smo zbrali vpoglede afriških in evropskih civilnodružbenih partnerjev o temah, kot so prihodnost razvojnega sodelovanja, pomen zagotovitve podnebne pravičnosti v zelenem prehodu in, najpomembneje, potreba po premiku paradigme, ki priznava lokalne rešitve pod vodstvom lokalnih deležnikov. Kot kažejo rezultati raziskave o civilni družbi v Afriki in Evropi, v kateri je sodelovalo okoli 360 nevladnih organizacij z obeh celin, so vezi med civilnima družbama Afrike in Evrope močne. Kar 89 odstotkov sodelujočih je izrazilo potrebo po močnejši vključenosti nevladnih organizacij v partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko.

V pripravi nove strategije bi bilo po našem mnenju upoštevanje rezultatov razprav o zgoraj omenjenih – in mnogih drugih – temah ključni korak h krepitvi demokratične dimenzije procesa. Takšno vključevanje bi tudi prispevalo k utrditvi temeljev prihodnjega partnerstva, v katerem bi bil prostor za stalen dialog s civilno družbo in ki bi upošteval izzive, s katerimi se soočajo območja z manjšimi zmožnostmi za odziv na podnebne spremembe in naraščajoče družbenoekonomske neenakosti, neenakosti na področju spolov in pri dostopu do cepiv proti covidu-19.

Vrh AU-EU bo morda prestavljen, toda širokega in izčrpnega procesa posvetovanj, ki bi omogočil smiselno vključevanje civilne družbe z obeh celin, ni treba prestavljati. Da bi prišlo do tega, je potrebna močna politična volja, ki je sposobna zagotoviti primerno finančno in logistično podporo za sodelovanje civilne družbe v tem procesu. Kot skupina organizacij civilne družbe, ki želi prispevati k tem kompleksnim razpravam, smo prepričani, da je zmožnost nove strategije uveljaviti se kot gonilna sila za trajnostni razvoj, demokracijo in vključevanje odvisna od tega, koliko prizadevanj bo vloženih vanjo v prihodnjih mesecih.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo lahko deluje le s sodelovanjem organizacij civilne družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V petek, 2. oktobra, bo Odbor Evropskega parlamenta za razvoj (DEVE) glasoval o Predlogu resolucije Evropskega parlamenta o vplivu podnebnih sprememb na ranljive skupine prebivalstva v partnerskih državah. Osnutek predloga opozarja, da svet ne dosega zastavljenih podnebnih ciljev in poziva Evropsko komisijo, naj pripravi celovito strategijo za prispevek Evropske unije k omejevanju vpliva globalnega segrevanja. Prav tako prepoznava, da so migracije kot del prilagoditvene strategije vedno bolj potrebne, in predlaga mednarodne dogovore za upravljanje podnebniih migracij.

Eva Izquierdo, koordinatorica zagovorništva pri #ClimateOfChange pri Evropskem uradu za okolje, je ob tem dejala:

»Pozdravljamo, da je DEVE pripravil besedilo, ki odraža dejstvo, da podnebna kriza poglablja nevarnosti, ki ljudi spodbujajo k selitvi. Poročilo poziva EU, naj stori več, da bo čim prej postala podnebno nevtralna, česar si želijo mladi na ulicah. Vendar pa mora EU postati tudi bolj dobrodošla destinacija za migrante in begunce ter razviti posebne zaščitne sheme za podnebne migrante.«

Ob priznavanju pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev, ki jih namenjamo najbolj prizadetim skupnostim globalnega juha, zlasti za prilagajanje, priporočamo posebni poročevalki Mónici Silvana González, da vključi priznanje, da morajo »EU in njene države članice, druge razvite države in partnerske države temeljito povečati obseg svojih dejanj. Toplogredne pline, ki povzročajo podnebne spremembe, so namreč izpusti skoraj izključno teh držav.«

Predlog pri ranljivosti na posledice podnebnih sprememb izpostavlja neenakosti med spoloma, in predvideva posebna sredstva in ukrepe za njihovo odpravo ter podporo mladim, in prepoznava njihov dragocen prispevek k ozaveščanju o podnebnih spremembah v svetu in potrebi po opolnomečnju mlajše generacije.

Postanimo bolj ambiciozni

Te ključne točke so temelj projekta #ClimateOfChange, ki ga financira Evropska unija in ga vodi WeWorld-GVC, konzorcij pa skupaj sestavlja 16 parterjev, tudi platforma SLOGA. Cilj projekta je vključiti in mobilizirati mlade ter jih ozaveščati o povezavi med podnebnimi spremembami in migracijami. V okviru kampanje in zagovorniških akcij pozivamo evropske poslance, naj gredo korak naprej in postanejo bolj ambiciozni.

Zmanjšanje emisij, ki jih zahtevajo evropski poslanci, mora biti takšnega obsega, da segrevanje globalnih temperatur ohranimo pod kritično raven 1,5 ⁰C. To vključuje 65 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Poleg tega #ClimateOfChange poziva evropske poslance, naj pozovejo k izkoreninjenju revščine in zmanjšanju neenakosti.

Ko izpostavljamo politike in financiranja, potrebna za to strategijo, predlagamo, da vključimo vse sektorji, in zlasti industrijske, trgovinske, kmetijske, naložbene in migracijske politike. Naša podnebna strategija mora biti prežemajoča in presečna ter mora graditi prerazporeditveno in regenerativno gospodarstvo.

Konzorcij #ClimateOfChange raziskuje prav to področje v raziskavi, ki jo vodi Oxfam Deutschland: človeško gospodarstvo (»human economy«), ki spoštuje pravice vseh, da zadovoljijo svoje osnovne potrebe, in omejitve naravnih sistemov našega planeta.

Ekološko gospodarstvo

Zadnja zahteva #ClimateOfChange je prepoznavanje ne le naravnih katastrof, temveč tudi počasnih učinkov podnebnih sprememb kot gonilnih sil migracij, ki zahtevajo ukrepe za zaščito in podporo ljudi, ki so prisiljeni v selitev znotraj držav in med državami.

Margherita Romanelli, koordinatorka zagovorništva projekta #ClimateOfChange pri WeWorld-GVC poziva:

»Podnebne spremembe so večinoma rezultat nevzdrženega razvojnega modela proizvodnje in potrošnje. Civilna družba in državljani pozivamo Evropsko unijo in njene države članice, naj zdaj pogumno ukrepajo in vodijo prehod v ekološko gospodarstvo, ki spoštuje človekove in okoljske pravice. Evropa bi se morala spoprijeti z izzivom in voditi globalni proces k novemu ekološkemu humanizmu ter premagati neenakosti.«

Pozivamo evropske poslance v odboru, naj upoštevajo spremembe, ki jih je konzorcij #ClimateOfChange predlagal in glasujejo, ker nam zmanjkuje časa. Predlog je pomemben korak s smer, ki prepozna ljudi, ki trdijo za posledicami podnebnih sprememb. So človeški obraz podnebnih sprememb.

Predlogi konzorcija #ClimateOfChange.

Prispevek je prevod prispevka Evropskega urada za okolje, partnerja v projektu #ClimateOfChange.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 15 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Prispevek Konzorcij #ClimateOfChange poziva Evropski parlament, naj bo bolj ambiciozen glede podnebnih migracij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Raba uradne razvojne pomoči (URP) za mobilizacijo zasebnega kapitala ni nov pojav, pravzaprav se to prepoznava kot ključnega  pomena za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Številne razvojne agencije se že usmerjajo v javno-zasebna partnerstva, Evropska unija pa v kratkem načrtuje povečano podporo takšnim partnerstvem.  Vendar lahko ta sredstva prejme zasebni kapital na račun sektorjev in regij, ki sredstva krvavo potrebujejo. Nadaljnje to predstavlja tveganje razvojnim agencijam in državam prejemnicam, spodbuja pa se perspektivo finančnih vlagateljev in ne rezultatov.

Povezava do študije, gradivo je sicer na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Študija Odbora za razvoj (DEVE) o učinkovitosti so-financiranja zasebnega kapitala v partnerskih državah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V poročilu Odbor za razvoj postavlja izobraževanje v središče razvoja, saj meni, da gre za temeljno pravico in ob enem bistveno za doseganje ostalih ciljev trajnostnega razvoja: za gospodarski razvoj in zmanjšanje neenakosti, za enakost spolov, pomaga dekletom in ženskam, da postanejo samozadostne, za socialno vključevanje invalidov in za zdravje, demokracijo in pravno državo ter preprečevanje konfliktov.

Celotno poročilo je dosegljivo tukaj (v angleščini).

Prispevek Evropski parlament objavil poročilo o evropski razvojni pomoči na področju izobraževanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.