Ob vsakem trendu CIVICUS tudi postavi vprašanje za razpravo, kako se naj civilna družba odzove nanj.

1. Trajno zatiranje prostora civilne družbe

Prostor civilne družbe za spodbujanje pravic in prizadevanje za socialno pravičnost je bil vedno sporen, vendar smo v zadnjih letih priča večjemu številu držav, ki napadajo civilno družbo, vključno z navidezno demokratičnimi državami, vštevši z razmahom skupin za boj proti pravicam, ki se umeščajo v areno civilne družbe, vendar napadajo dejavnosti legitimne, v pravice usmerjene civilne družbe.

Razvile so se nove taktike omejevanja, vključno z vse pogostejšo uporabo spletnih napadov, cenzure, nadzora in zakonov o “lažnih novicah”, medtem ko so proteste v številnih državah brutalno zatrli. Civilna družba se je v odziv na to bolje znašla pri obveščanju o problemu, širjenju ozaveščenosti in kolektivnem delu ter razvila strategije odpornosti ter mednarodne solidarnosti in podpore.

Kaj lahko civilna družba zdaj še stori, da se bo uprla in zmagala v sporu za državljanski prostor na nacionalni in mednarodni ravni? Kakšna nadaljnja podpora je potrebna za krepitev odpornosti civilne družbe na napade?

2. Spremenjena politika in ogrožena demokracija

V številnih primerih je prišlo do političnih pretresov in zavračanja norm glede vodenja politike in demokracije. Več predsednikov je preoblikovalo ustave tako, da so lahko kandidirali za dodatne mandate, in izvedlo volitve, ki niso bile niti svobodne niti poštene. V številnih okoljih sta se ponovno pojavila desničarski populizem in nacionalizem, ki ju spodbujajo politiki in protipravne skupine, ki mobilizirajo dezinformacije in sovraštvo, da bi sejali razdor. Mnogi ljudje sprejemajo bolj skrajna stališča. Ob polarizaciji sta razumna razprava in doseganje soglasja postala težja. Prišlo je do napadov na ukrepe civilne družbe za spodbujanje pravic, obrambo demokracije in zagotavljanje odgovornosti. Hkrati so se pojavile novosti pri organiziranju in mobilizaciji, v političnem toku pa se je pojavil nov kader mladih, feminističnih političnih voditeljev, ki se zavzemajo za dialog, socialno pravičnost in podnebne ukrepe.

Kako lahko civilna družba sodeluje z nastajajočimi naprednimi voditelji? Kako lahko civilna družba vodi boj proti ekstremizmu in spodbuja ponovno spoštovanje demokratičnih norm, vključno z nesoglasji in dialogom o razlikah?

3. Učinki ultrakapitalizma

Številne nedavne proteste so sprožili razkritje velike korupcije, grožnje z zmanjšanjem osnovnih javnih storitev in gospodarski pretresi; celo navidezno majhna povišanja cen osnovnih dobrin so bila prelomnica za vstaje, ki so izrazile globoke politične in gospodarske zahteve. Ljudje vse bolj zavračajo gospodarski model, ki spodbuja vedno večje dobičke in trženje javne sfere na račun delavskih pravic ter socialne in okoljske zaščite. Gospodarska neenakost je vse bolj izrazita, negotova zaposlitev je postala norma. Velika podjetja so glavni vir napadov na civilni prostor in kršitev človekovih pravic, zlasti proti zagovornikom okoljskih, domorodnih in zemljiških pravic. Civilna družba se odziva z modeli gospodarskih alternativ, kampanjami za delavske pravice in zahtevami za odgovornost velikih podjetij.

Kako lahko civilna družba bolje razvije ekonomsko pismenost, še bolj nagovori ekonomsko jezo ljudi ter spodbuja pravičnejše in bolj trajnostne ekonomske modele za okrevanje po pandemiji?

4. Podnebne spremembe so prepoznane kot kriza

Od Arktike do Avstralije in Amazonije – civilna družba opozarja na podnebne spremembe. Zaradi množičnih protestov so zahteve po podnebnih ukrepih postale osrednje vprašanje. Zdaj je jasno, da je podnebje v krizi in da je grožnja neposredna ter da vpliva na vse, najbolj pa na najbolj izključene ljudi. Kot odziv na pritisk protestov so številne države razglasile cilje za ničelne emisije ogljika in razglasile izredne podnebne razmere, modeli, kot so podnebne skupščine državljanov, pa so pokazali, da lahko nekaj spremenijo. Vendar politični voditelji in zasebni sektor ne bodo ukrepali v potrebnem obsegu, če civilna družba ne bo nadaljevala s pritiskom. Ne zadoščajo obljube, potrebni so resnični podnebni ukrepi, ki bodo odpravili odvisnost od fosilnih goriv in spoštovali naravna okolja. Trenutno obstaja bojazen, da bodo načrti za ponovni zagon gospodarstev po pandemiji povzročili rast na temelju ogljikovih pogonov.

Kako lahko civilna družba ohrani zagon podnebnih protestov, je na čelu rešitev, kot so novi zeleni sporazumi in podnebne skupščine, ter vključi podnebne ukrepe v vse svoje delo?

5. Izzivanje strukturne izključenosti in zagovarjanje drugačnosti

Napredek je bil dosežen pri izzivanju strukturne izključenosti, ki omejuje pravice in priložnosti številnih ljudi. Ukrepi civilne družbe, vključno s protesti, kampanjami in sodnimi postopki, so opozorili na zakoreninjeni rasizem, seksizem in homofobijo. Številna gibanja si prizadevajo za enakost, hkrati pa si prizadevajo za priznavanje in praznovanje raznolikosti in drugačnosti, ne pa zgolj za asimilacijo. Zaporedni valovi protestov Black Lives Matter so spremenili okvir rasizma in jasno pokazali, da gre za sistemski problem, ki je zakoreninjen v družbenih interakcijah in institucijah. Gibanja LGBTQI+ in gibanja za pravice žensk so dosegla napredek pri priznavanju pravic.

Vendar so njihovi uspehi prinesli nasprotovanje pravicam. Populisti in nacionalisti vse bolj podpihujejo kulturne vojne, s čimer so izključene skupine izpostavljene dodatnim grožnjam. Mednarodni standardi in konvencije, vključno s tistimi o pravicah žensk, so ponovno tarča napadov.

Kako lahko civilna družba premaga nasprotovanje, preide od priznavanja problema k resničnim spremembam in v svojih praksah deluje medsektorsko ter se spopada s svojimi stališči in vedenjem, ki so vgrajeni v strukturne neenakosti in jih reproducirajo?

6. Razmah družbenih medijev in poplava dezinformacij

Razmah družbenih medijev je ustvaril nove priložnosti za delovanje civilne družbe, vendar se je v času pandemije pokazala tudi vztrajnost digitalnih razlik. Platforme družbenih medijev so se izkazale za plodna tla za avtoritarne in protipravne sile. Zdi se, da se dezinformacije, sovražni govor in teorije zarote samo še krepijo. Države in politične skupine jih namerno podpihujejo, da bi izkrivljale diskurz ter ustvarjale zmedo in nesoglasja, tako doma kot na mednarodni ravni. Z njimi napadajo civilno družbo, izključene skupine in vse, ki se zavzemajo za pravice.

Viralna sposobnost širjenja dezinformacij in zaslužka z njimi je trdno vgrajena v poslovni model družbenih medijev, ki je zasnovan tako, da spodbuja prisilo s tem, da ljudi oskrbuje s tokovi nepreverjene vsebine. Politični diskurz zdaj obvladujejo platforme, namenjene prodaji oglaševanja, velikani družbenih medijev pa niso zainteresirani za odpravo donosnega gospodarstva dezinformacij.

Kako lahko civilna družba uporablja družbene medije za svoje delo, ne da bi bila vpletena v gospodarstvo dezinformacij? Katere alternativne platforme bi lahko uporabili za izboljšanje kakovosti političnega diskurza?

7. Države roparice se zgledujejo po svetu

Kitajska ima zdaj globalno vlogo, ki presega infrastrukturno diplomacijo, v okviru katere z obsežnimi projekti in posojili pridobiva podporo. Kitajska država je postala ključni globalni akter in vse bolj prevzema vodilno vlogo v večstranskih institucijah. Pri tem uveljavlja novo razvojno normo, ki poudarja tržno rast, ki jo poganja država, demokracijo ločuje od razvoja in krši človekove pravice. Hkrati Rusija spodbuja politično razdejanje v državah, za katere se zdi, da ovirajo ambicije njenega voditelja. Obe državi uporabljata svojo gospodarsko moč za omejevanje kritik podrejenih držav, voditelji, ki si želijo gospodarskega razvoja brez demokracije, pa se zgledujejo po kitajskem modelu. Vendar se svet vse bolj zaveda, da ta model povzroča hude stroške na področju človekovih pravic, kot je razvidno iz regije Xinjiang in iz razširjenega odpora navadnih ljudi proti kitajskim energetskim in infrastrukturnim projektom v Latinski Ameriki.

Kako lahko civilna družba ob vzponu represivnih držav, kot sta Kitajska in Rusija, ponovno potrdi mednarodne norme o človekovih pravicah, ponovno poveže razvoj z demokracijo in izkoristi naraščajočo zaskrbljenost zaradi hudih vplivov teh političnih in gospodarskih modelov na človekove pravice?

8. Spodkopavanje multilateralizma

Civilna družba si je prizadevala poglobiti svoje sodelovanje z mednarodnim sistemom kot ključno areno za določanje norm, uveljavljanje odgovornosti in oblikovanje globalnih rešitev za pereče probleme. V zadnjih desetih letih je civilna družba pomagala oblikovati zaveze, kot sta Pariški sporazum in cilji trajnostnega razvoja, in si od takrat prizadeva, da bi države v zvezi z njimi odgovarjale. Civilna družba uporablja vzvode, ki jih zagotavlja Svet ZN za človekove pravice, da preverja stanje človekovih pravic v državah in si prizadeva za boljše delovanje na področju človekovih pravic. Vendar so notranjepolitični premiki povzročili večstranske posledice. Poleg Kitajske in Rusije tudi države, ki so se usmerile v avtoritarnost, uveljavljajo ozko suverenost in izpodbijajo vlogo mednarodnih institucij, tudi z umikom, zmanjšanjem financiranja in spodkopavanjem od znotraj. Nacionalizem v zvezi s cepivi je najnovejša manifestacija zavračanja mednarodnega sodelovanja. Vse večja vloga zasebnega sektorja v mednarodnih institucijah dodatno škoduje verodostojnosti in ovira odgovornost. Vendar pa še nikoli ni bilo bolj jasno, da so mednarodne institucije nujno potrebne za reševanje problemov, ki presegajo meje – podnebna kriza, pandemija, konflikti.

Kako lahko civilna družba sodeluje in izkoristi ponovno angažiranost ZDA v obdobju po Trumpu, da bi na novo utemeljila multilateralizem ter da bi institucije ZN postale bolj demokratične in osredotočene na ljudi?

9. Realnost konfliktov in militarizacije

Za številne ljudi – v Sahelu, Siriji in Jemnu – je prevladujoča izkušnja konflikt. Številni otroci in mladi nikoli niso vedeli, kaj pomeni živeti v miru. Kršitve človekovih pravic, napadi na izključene skupine in dolgotrajna razseljenost so njihov vsakdan. Prostor za humanitarne dejavnosti je ogrožen. Neukrepanje mednarodnega sistema, zlasti Varnostnega sveta ZN, je imelo uničujoče posledice na terenu. Državno subvencionirana vojaška industrija spodbuja uporabo vojnega orožja in vsiljivega nadzora, države pa vse bolj uporabljajo militarizirane in sekuritizirane pristope k zatiranju nasprotovanja, pri čemer v civilnem okolju uporabljajo težko orožje in tehnologijo brezpilotnih letalnikov. Nasprotno pa civilna družba vodi prizadevanja za vzpostavitev vključujočega miru, vključevanje prizadetih skupnosti v mirovne procese ter oblikovanje novih globalnih norm o trgovini z orožjem in jedrskem orožju.

Kako lahko civilna družba pomaga pri vzpostavljanju vključujočega miru in spodbuja normo o demilitariziranem svetu?

10. Novo mobilizirani ljudje in nove oblike civilne družbe

Civilna družba vedno znova določa pomembnost tem. Množični protesti in spletne kampanje so mobilizirali ustvarjalnost in se znašli na naslovnicah časopisov. Gibanja za rasno pravičnost, pravice žensk in LGBTQI+ ter podnebne ukrepe so z neverjetno hitrostjo spremenila diskurz in dojemanje. Moč protesta je postala očitna, ko je val množičnih mobilizacij izzval in včasih spremenil vlade. Številna današnja gibanja se osredotočajo na novo generacijo ljudi, ki ustvarjajo lastne strukture sodelovanja in aktivizma. Številni mladi prvič sodelujejo, številne ženske prevzemajo vodilne vloge in številni pripadniki izključenih skupin uveljavljajo vrednost svojih pogledov na svet. Ti ljudje izpodbijajo stare predpostavke o tem, kaj je civilna družba in kako deluje.

Celotno letno poročilo CIVICUS lahko preberete TU.

Prispevek 10 trendov, ki vplivajo na civilno družbo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot zapisano v uvodu povzetka poročila, gre za “poročilo civilne družbe, od civilne družbe in za civilno družbo” ter temelji na številnih poglobljenih intervjujih in spletnih posvetovanjih z aktivisti, voditelji in strokovnjaki civilne družbe ter drugimi, ki so blizu najpomembnejšim zgodbam leta.

Poročilo za leto 2021 temelji tudi na stalnem programu raziskav, analiz in zagovorništva CIVICUS-a ter na delu članov, mrež in partnerjev, zlasti na spletni platformi CIVICUS Monitor, ki spremlja razmere v civilnem prostoru v 196 državah.

Poročilo zajema pet ključnih področij delovanja civilne družbe v letu 2020:

• globalen boj za rasno pravičnost
• izzivanje izključenosti in uveljavljanje pravic
• zahteve po gospodarski in okoljski pravičnosti
• demokracija v času pandemije
• civilna družba na mednarodnem prizorišču

Poročilo je tudi identificiralo 10 trendov na področju civilne družbe v zadnjih 10 letih.

POVZETEK POROČILA

Prispevek Letno poročilo stanja civilne družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Celoten intervju na povezavi.

Prispevek “Begunci so med krizo plačali večjo ceno”… je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pozdravljajo izredne ukrepe, ki jih države sprejemajo za omejitev širjenja COVID-19, vendar države pozivajo, naj te ukrepe izvajajo v okviru pravnega reda. Odzivi na COVID-19 morajo biti zakoniti, temeljiti na dokazih in namenjeni varovanju javnega zdravja, nediskriminatorni, časovno omejeni in sorazmerni.

Zlasti so zaskrbljeni zaradi držav, ki zlorabljajo pooblastila za omejevanje temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in pravico do dostopa do informacij. Novinarjem, zagovornikom človekovih pravic in drugim neodvisnim glasovom po vsem svetu grozijo in jih kaznujejo, ker poročajo o obsegu pandemije v svojih državah ali o ukrepih, sprejetih kot odgovor na COVID-19. Te države vključujejo Tadžikistan, Niger, Egipt, Tajsko, Saudovo Arabijo, Salvador, Bangladeš in Kitajsko. Druge vlade sprejemajo zakonodajne ukrepe za omejitev temeljnih svoboščin, na primer na Madžarskem, v Armeniji, Azerbajdžanu in na Filipinih. Nekatere države zlorabljajo svoja pooblastila za zatiranje mirnih skupščin, tudi v Hong Kongu.

Vlade Indije, Mjanmara in Bangladeša so omejile dostop do interneta in tako mnogim ljudem preprečujejo dostop do življenjsko pomembnih informacij o tem, kako se pred virusom zaščititi.

Begunci v centrih, na primer v Mehiki in v Grčiji, živijo v težkih razmerah brez dostopa do ustreznih sanitarnih prostorov. Prav tako se ne morejo fizično odmakniti zaradi prenatrpanosti. Pozdravljajo ukrepe držav, kot je Portugalska, ki so začasno odpravile omejitve prosilcem za azil in jim zagotavljajo dostop do zdravstvene oskrbe in socialne varnosti.

Zaskrbljeni so zaradi držav, ki zadržujejo invalidne osebe znotraj institucij in jih izpostavljajo okužbi z virusom, vključno v Franciji, kar je v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

Zaskrbljujoče so tudi informacije o državah, ki so uvedle omejitve, ki vodijo do kršitev pravic LGBT+ oseb, kot to počno v Peruju, Ugandi in Kolumbiji.

Več držav je izpustilo zapornike, saj so zapori preobremenjeni, zaradi česar so zaporniki zelo ogrožena skupina. Pozivajo države, da med izpuščene vključijo zagovornike človekovih pravic in mirne protestnike.

Nenazadnje jih skrbi tudi praksa spremljanja in nadzora gibanja ljudi, tudi na račun njihove zasebnosti, kot to počnejo na Tajvanu in v Izraelu.

Celotno izjavo s priporočili lahko preberete in podprete na strani mreže CIVICUS.

Prispevek CIVICUS: “Skupaj smo v tem, ne kršimo človekovih pravic” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Protest Resilience Toolkit najdete tukaj.

Prispevek CIVICUS: Protest resilience Toolkit je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čedalje pogostejši so primeri zlorabe volilnih postopkov in samih volitev v mnogih državah. Zato potrebujemo mednarodni standard za volitve. Hkrati opažamo veliko potrebo po delu na lokalni ravni, ki bo okrepilo glasove, delovanje in sodelovanje šibkejših. Kot je poudarila Lysa John, generalna sekretarka svetovnega združenja CIVICUS, desničarski populisti mobilizirajo dele prebivalstva zoper izključene – ženske, etnične in manjšinske verske skupine, begunce in migrante, staroselska ljudstva, pripadnike LGBTQI skupnosti. To počnejo tako, da prepričujejo sodržavljanke in sodržavljane, da so njihovi stvarni problemi – negotovost, neenakost, revščina, nemoč – namesto z redistribucijo politične in gospodarske moči rešljivi z napadi na te skupine.

Zato je danes progresivno civilnodružbeno delovanje še bolj potrebno in pomembno – z aktivnim državljanstvom, globalnim učenjem, globalno solidarnostjo in krepitvijo mednarodnega sodelovanja se lahko upremo tem trendom.

Preberite si celotno poročilo na tem naslovu.

Prispevek Poročilo o stanju civilne družbe 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Celoten intervju (v angleščini)

Prispevek Direktor platforme SLOGA s CIVICUS o stanju demokracije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agencija za temeljne pravice (FRA) v nedavnem poročilu ugotavlja, da je civilna družba v EU ogrožena. Glede na ključno vlogo, ki jo ima za demokratične procese in spodbujanje človekovih pravic, morajo nosilci odločitev zagotoviti, da delo civilne družbe ne bo ogroženo s političnimi in pravnimi spremembami ter krčenjem sredstev. Agencija v poročilu opozarja, da so aktivisti izpostavljeni grožnjam, fizičnim in verbalnim napadom ter blatenju. Opaziti je tudi pravne spremembe, ki negativno vplivajo na civilno družbo, kot so omejitve svobode zbiranja, ki so pogosto vključene v protiteroristično zakonodajo. Civilna družba se prav tako sooča s krčenjem proračunskih virov in vse večjimi težavami pri pridobivanju finančne podpore. Ne nazadnje je tudi preslabo vključena v oblikovanje zakonodaje in politike.

Države članice morajo spoštovati predpise, tudi mednarodne standarde, ki priporočajo vključenost civilne družbe v politično odločanje. Pomembno je tudi zagotoviti, da novi ali spremenjeni predpisi in politike ne otežijo dela civilne družbe. Prav tako je treba zaščititi njihovo financiranje. Poleg tega bi bilo treba okrepiti dialog med civilno družbo in EU, da bodo njeni pomisleki slišani in obravnavani. Določiti je potrebno načine za zbiranje primerljivih in zanesljivih podatkov o izzivih civilne družbe, kot so grožnje, ustrahovanje in napadi. Nekaj priporočil in obetavnih praks za reševanje teh izzivov navaja tudi poročilo FRA.

CONCORD, evropsko združenje nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je v svojem zadnjem stališču odločno stopilo v bran civilni družbi. »Obstaja veliko različnih izrazov civilne družbe, ki imajo več vrst akterjev, vlog in mandatov. Ustanovitev organizacije je tako pravica kot sredstvo za sodelovanje in zavezanost ljudi za učinkovite in trajnostne spremembe«. Organizacije civilne družbe lahko pripomorejo k ojačanju glasov marginaliziranih in izključenih ljudi, pri zagovarjanju in uveljavljanju pravic ter z zahtevami po preglednosti in odgovornosti.

Omejitve prostora civilne družbe so v mnogih državah povezane z antidemokratskim razvojem na svetovni ravni, ki dvomi o univerzalnosti človekovih pravic. Vzroki teh poskusov so odločevalci, ki želijo krepiti svojo moč, hkrati pa se izogniti odgovornosti do ljudi. Demokratični prostor je ogrožen tudi v evropskih državah (kot je razvidno tudi iz poročila CIVICUS) zaradi podobnih nedemokratičnih, populističnih in nacionalističnih trendov. Zaprtje državljanskega prostora ima hude negativne učinke na vključujoči in trajnostni razvoj.

S kakšnimi razmerami za delo se srečujejo civilnodružbene organizacije na Poljskem in Madžarskem ter kakšno je stanje duha smo lahko slišali na konferenci vsebinskih mrež Slovenije o soodločanju, kjer sta predstavnici dveh nevladnih organizacij poročali o malodušju, vdanosti v usodo prebivalcev obeh držav. Zaradi razdeljenosti medijev in posledično družbe na dva dela na Poljskem skupne razprave o perečih izzivih sploh ni. Aktivnega državljanstva je vedno manj, saj ljudje ne vidijo pomena izražanja njihove volje, vedno bolj pa verjamejo sliki o civilnodružbenih organizacijah, ki jo izpostavljata obe vladi. Državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Ob pomanjkanju aktivnega državljanstva in vladah, ki jim pasivno volilno telo ustreza, tako nikakor ne moremo pričakovati soodločanja. A pozabljamo, da je participativna demokracija sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije in določa, da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto ter v kar najtesnejši povezavi z državljani. Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami Evropske unije. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni ter državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

Fenomen aliberalnih demokracij zmanjšuje koncept demokracije samo na večstrankarski sistem, hkrati pa poskuša zatreti ali institucionalno marginalizirati vse ostale temeljne elemente, potrebne za ustrezno delovanje demokratične pluralistične družbe. V tem smislu politični voditelji tako imenovanih aliberalnih demokracij neposredno napadajo človekove pravice, zlasti tiste, povezane s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja. Kritične organizacije civilne družbe, neodvisni mediji ter neodvisno sodstvo in druge institucije, ki so odgovorne za zaščito človekovih pravic in delovanje demokracije, so vse bolj izpostavljene tovrstnim pristiskom. Ta pojav je bil znan zunaj EU, vendar se je v zadnjih nekaj letih začel širiti tudi znotraj evropskih meja.

V Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti o radikalnem krčenju prostora civilne družbe, vsaj ne v smislu, da bi država hotela zelo načrtno in sistematično omejevati ali vplivati na delo civilne družbe. A nikakor nismo imuni na te pritiske. Kot ugotavljamo v Poročilu o aliberalnih trendih v demokraciji v letu 2017, ki je nastalo v sklopu projekta Več demokracije za več Evrope, smo v  odkrili prakse, ki jih je mogoče razumeti kot zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo. Razvojne platforme iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Latvije smo na zaskrbljujoče stanje v državah opozorili tudi preko uspešne vseevropske kampanje, kjer trdimo, da mora Evropa spremeniti in sprejeti več demokracije ter zagotoviti večjo zaščito za vse vrednote človekovih pravic; od civilnih in političnih do socialnih ter ekonomskih pravic. Želimo živeti v družbah, kjer liberalne pravice ne obremenjujejo družbenoekonomskih pravic in obratno.

Do istih zaključkov so prišli tudi na posvetu Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja. Opozorili so, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Namen posveta je bil tako preprosto videti, ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki, ali pa si bo za zgled vzela skandinavske države, kjer civilna družba pomembno prispeva k iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje.

Številni dogodki in poročila so jasni: temo krčenja prostora za civilno družbo je potrebno postaviti pod žaromete in jo tam obdržati, dokler se pomen in vloga civilne družbe ne okrepita. Močna civilna družba namreč spodbuja višjo stopnjo participacije, več solidarnosti in pravičnosti, posoja glas šibkejšim ter tistim, ki ga nimajo, zagotavlja več okoljske in družbene odgovornosti ter omogoča več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik.

Patricija Virtič, SLOGA

More Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency.

Prispevek Se civilni družbi v Evropi res slabo piše? In zakaj bi nas to moralo skrbeti? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Popoldan v torek, 4. oktobra, z njim CNVOS organizira dva krajša nevladniška delovna posveta/sestanka. Predvidoma bosta v njihovih prostorih na Povšetovi 37, če bi prišlo do spremembe, pa bodo udeležence pravočasno obvestili. Prijazno vabljeni!

14:00

Civilnodružbeni prostor: najboljši ali najslabši možni časi?

Čeprav je razvoj tehnologije poenostavil državljansko organiziranje in mobilizacijo, se pogoji za delovanje civilne družbe marsikje po svetu slabšajo. Sveža CIVICUS-ova raziskava je pokazala, da so civilne svoboščine trenutno resno ogrožene v kar 109 državah. V razpravi si bomo pogledali globalne trende glede okolij za delovanje in razvoj civilne družbe ter jih primerjali s slovenskimi.

15:30

Cilji trajnostnega razvoja – kako ne pustiti nikogar zadaj?

2015 so se svetovni voditelji dogovorili glede sklopa globalnih ciljev na polju trajnostnega razvoja. Razprava se bo osredotočila na vprašanji, koliko so cilji trajnostnega razvoja relevantni za Slovenijo in kako zagotoviti, da bodo obljube o tem, da ne bomo pustili nikogar zadaj, tudi zares izpolnjene. Prav tako se bomo pogovarjali o vlogi civilne družbe pri monitoringu omenjenih ciljev, predstavljeni pa bodo tudi primeri iz DataShift iniciative, ki je namenjena podpori nevladnim organizacijam pri zbiranju in učinkoviti uporabi podatkov.

Zaradi učinkovite logistike prosijo za potrditev udeležbe na maja.sporn@cnvos.si.

Prispevek Dva nevladniška posveta z generalnim sekretarjem globalne nevladniške mreže Civicus je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.