Na razpis se lahko prijavijo civilnodružbene organizacije, vključno z nevladnimi neprofitnimi organizacijami in neodvisnimi političnimi ustanovami, lokalne organizacije, neprofitne agencije, institucije in organizacije zasebnega sektorja ter njihove mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Rok za prijavo: 7. junij 2021

Vir: CNVOS

Prispevek EIDHR: Razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja dostopa do sodnega varstva ter izboljšanja učinkovitosti pravosodja v Lesotu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpisih je možno kandidirati za do 90% sofinanciranje različnih projektov s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osumljenih ali obtoženih storitve kaznivega dejanja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na področju pravosodja, pravic otrok, preprečevanja nasilja nad otroci, mladimi in ženskami, spodbujanje enakosti spolov, državljanskih pravic, zaščite osebnih podatkov, preprečevanja nediskriminacije, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrpnosti, promocije in zaščite pravic invalidov ter podpore Evropski pravosodni mreži in nacionalnim platformam za Rome.

Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije (fakultete, inštituti…), ki se ukvarjajo z navedenimi področji. 

Usposabljanje, vzajemno učenje, izmenjave dobrih praks, priprave analiz (vključno s študijami in raziskavami), IT rešitve so glavne vrste dejavnosti, ki se financirajo iz programov.

Vir: Urad za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč Ministrstva za pravosodje 

Prispevek Razpisi Evropske komisije za sofinanciranje projektov v okviru programov »Pravosodje« in »Pravice, enakost in državljanstvo« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odbor Združenih narodov proti mučenju je na 46. zasedanju 3. junija 2011 sprejel sklepne ugotovitve glede Slovenije. Četrto periodično poročilo je bilo pričakovano do 3. junija 2015. Poročilo je v obliki odgovorov države pogodbenice (Slovenije) na vprašanja s seznama, ki je bil sprejet na osemintridesetem zasedanju Odbora proti mučenju (A/62/44, 23. in 24. odst.).

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Prispevek Osnutek 4. periodičnega poročila RS po Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru prve točke – migracij – so ministri govorili predvsem o skupnem evropskem azilnem sistemu. Ta je zaradi migracijskih tokov, s katerimi se sooča celotna Evropa, pod velikim pritiskom, zato so zakonodajne spremembe na tem področju nujne. Opozorili so, da je treba vse komponente skupnega evropskega azilnega sistema obravnavati in prenavljati usklajeno, saj lahko le na tak način omogočimo poenotenje standardov na področju sprejema in nudimo pomoč osebam, ki dejansko potrebujejo zaščito. Ministri so se strinjali, da solidarnost mora ostati steber upravljanja migracij in skupnega evropskega azilnega sistema. Tega se zaveda tudi Slovenija, ki poskuša biti zanesljiv partner v projektih relokacije in državam pod pritiskom pomagati po svojih najboljših močeh. Po besedah ministrice je Slovenija naklonjena večplastnemu pristopu – solidarnosti, ki se lahko kaže na različne načine, ne le v številkah preseljenih oseb, saj ima tudi solidarnost svoje omejitve. Poleg sodelovanja v projektu relokacije se ta pomoč kaže tudi z napotitvijo policistov in drugih strokovnjakov, s finančno pomočjo, tehnično in drugo opremo. »Vse to se mora upoštevati pri ocenjevanju prispevkov držav članic, ne le številke preseljenih oseb,« je poudarila ministrica, ki je dodala, “da primarni fokus ne more biti obvezna in predpisana solidarnost, ampak skupno zavedanje o potrebi po medsebojni pomoči, državam pa mora biti prepuščen določen manevrski prostor pri izbiri načina udeležbe”.

Korekcijski mehanizem relokacije je pomoč državi članici pri integraciji oseb z mednarodno zaščito, vendar pa je po mnenju Slovenije pri tem treba upoštevati sprejemne zmogljivosti držav članic, saj sprejemanje števila oseb, ki presegajo kapacitete posamezne države, lahko ogrozi pravni red, socialni sistem in notranjo varnost držav sprejemnic, obenem pa povzročijo masovne sekundarne migracije v druge države članice. »S tem dejansko povzročimo več težav v Evropski uniji, kot pa jih rešimo,« je izpostavila ministrica. Dodala je tudi, da “mora EU kot celota dati jasen in odločen signal, da je nekontroliran pritok migrantov v EU, ki temelji na poslovnem modelu tihotapcev, nedopusten, pri čemer je ključnega pomena učinkovito varovanje zunanjih meja EU, preko katerih migranti stopajo na ozemlje EU.”

Popoldanski del zasedanja so ministri posvetili upravljanju meja. Govorili so o aktivnostih, ki so potrebne za implementacijo Uredbe o evropski mejni in obalni straži, in o sistemu EU za obveščanje o potovanjih in njihovih odobritvah (ETIAS), v katerega bi potniki, ki so oproščeni vizumske obveznosti, vnesli pomembne informacije o svojem načrtovanem potovanju.

Ob robu zasedanja je ministrica opravila kratka bilateralna srečanja z ministri Avstrije, Belgije, Hrvaške, Makedonije in Nizozemske in z evropskim komisarjem za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisom Avramopoulosom.

Prispevek Na zasedanju predvsem o skupnem evropskem azilnem sistemu in solidarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.