Poročilo preučujejo osnovni vzrok teh izrednih razmer, ki so, kot trdi poročilo, nevzdržen razvojni model, ki ga vodijo politične odločitve in nepravična pravila igre, ki jih pogosto narekujejo zasebni finančni interesi pred interesi ljudi in planeta. Poročilo prikazujejo, kako svetovni gospodarski sistem povzroča naraščajoče neenakosti, gospodarsko nestabilnost in ranljivost na podnebne ter zdravstvene šoke, črpa naša javna sredstva in povzroča, da so države za uresničitev Pariškega sporazuma in globalnih ciljev odvisne od zasebnega financiranja.

Publikacija je na voljo v naši spletni knjižnici.

Prispevek Igre na srečo z našim življenjem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Teden se bo začel v petek, 20. septembra z globalnim podnebni štrajkom” …

V Sloveniji se lahko pridružite Mladim za podnebno pravičnost na podnebnemu štrajku, ki je namenjen vsem generacijam, v petek, 27. septembra, ob 11.55 v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Brežicah, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu …)

“Smo na ključni točki preloma – 24. in 25. septembra se bodo voditelji_ce držav ponodno srečali_e na vrhu CTR za pregled napredka in zahtevamo, da zastavijo veliko bolj ambiciozne načrte za praktične akcije. Ta trenutek ima potencial začeti neustavljiv zagon za večjo odgovornost in povečanje ambicije ter akcijo za naslednjih 10 let. Od njih moramo pričakovati odgovornost.

Z namenom, da bi se premaknile naproti pravičnemu, mirnemu in trajnostnemu svetu do 2030, podpiramo vzhajajoča gibanja, kot tista, ki jih vodijo ženske in mladi ljudje. Zahtevamo naše pravice do glasu, miru, podnebne in okoljske pravičnosti.”

Toolkit v angleščini najdete tukaj: SDGWE Toolkit September 2019 mobilisation

Prispevek Globalni teden akcije – ideje za organizacijo akcij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

PIC, Umanotera, društvo Focus in Greenpeace Slovenija so dale pobudo za poziv Vladi RS naj nemudoma naslovi podnebno krizo. Podpisnica poziva je tudi Platforma SLOGA, v nadaljevanju pa objavljamo sporočilo za javnost, ki so ga pripravile pobudnice.

Ljubljana, 19. junij 2019 – Široka skupina množičnih organizacij s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic … je danes na Vlado Republike Slovenije naslovila nujen poziv, s katerim jo je pozvala, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. V času, ko država sprejema ključne odločitve za naslavljanje podnebnih sprememb, podporniki poziva od vlade pričakujejo, da z odločnim ukrepanjem in zavezujočim načrtom izpolni pravico vseh do zdravega življenjskega okolja. Posamezniki in organizacije lahko poziv podprejo na spletni strani www.podnebnakriza.si.

Čebelarska zveza, Planinska zveza, Rdeči Križ Slovenije, Karitas, Nacionalni svet invalidskih organizacij, Zveza Tabornikov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Skupnost občin Slovenije … To so samo nekatere izmed velikih množičnih organizacij, ki so z nujnim pozivom danes od Vlade RS zahtevale, naj trend »pasivnega« ukvarjanja s podnebnimi spremembami prekine z odločnim ukrepanjem na vseh področjih družbenega življenja – energetiki, prometu, hrani, industriji, gospodarstvu. Podpisnike poziva, skupaj več kot 40 organizacij, povezuje prepričanje, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu preživetju ter pričakovanje, da je ukrepanje nujno prav zdaj, ko še lahko preprečimo neobvladljive posledice.

V letu 2019 bo opredeljen odziv naše države na nastalo podnebno krizo. Vlada pripravlja ključne dokumente, ki bodo opredelili cilje, politike in ukrepe za naslavljanje podnebnih sprememb – podnebni zakon, dolgoročno podnebno strategijo in nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030.

»Opozorila znanstvene skupnosti so jasna. Za obvladovanje posledic podnebnih sprememb so potrebne korenite spremembe na vseh področjih našega življenja. Trenutne ambicije vlade, ki so razvidne iz nastajajočih strateških dokumentov, ne predvidevajo potrebnega premika v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območjih in industrije, kar kaže na neupoštevanje opozoril znanosti s strani vlade,« razloge za podporo pozivu vladi pojasnjuje Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Nedavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C je zadnje v vrsti opozoril znanstvene skupnosti, da se čas za ukrepanje izteka. Poročilo kot še varno mejo opredeljuje omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. To je tudi cilj, h kateremu se je s Pariškim sporazumom zavezala mednarodna skupnost.

»Dolžnost države je, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje, da varuje svoje prebivalce pred naravnimi nesrečami in katastrofami. Dolžna je ravnati preventivno in v primeru nevarnosti, ukrepati. Na podlagi znanstvenega konsenza glede nevarnosti, ki nam grozijo kot posledica podnebnih sprememb, je država dolžna, da odvrne te nevarnosti in prispeva k ustavljanju pregrevanja zemlje,« izpostavlja Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

»Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in vsak prebivalec Slovenije povprečno kar za 5-krat presega količino emisij toplogrednih plinov, ki nam pripadajo za doseganje podnebnega ravnovesja. Letos je ključno leto za sprejemanje odločitev, ki bodo definirale našo podnebno prihodnost, in tega se zavedamo tudi prebivalci. Večina pričakuje ukrepanje Vlade RS,« dodaja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogroža prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. S tem se strinjajo tudi v Čebelarski zvezi Slovenije. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije pravi: »Čebele so prvi indikator okolja, dandanes pa so čebele ogrožene in brez čebelarja v naravi ni mogoče njihovo preživetje. Ni več časa za besede, skrajni čas je za dejanja, čas je, da ustavimo podnebne spremembe, čas je, da prisluhnemo naravi in čebelam!«

Poziv vladi je objavljen na spletni strani www.podnebnakriza.si. Odprt je za podporo tako s strani organizacij kot tudi posameznikov.

***

OPOMBE:

Celoten poziv je na voljo za objavo, dostopen je tukaj.
Celoten seznam podpornikov je objavljen na spletni strani www.podnebnakriza.si.
Izjave drugih podpornikov poziva so dostopne tukaj.

VEČ INFORMACIJ:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si, 040 722 149
Senka Vrbica Šifkovič, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, senka.sifkovic.vrbica@pic.si, 01 5211888
Gaja Brecelj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, gaja@umanotera.org, 01 43 97 100

Vir: Focus

Prispevek Nujni poziv Vladi RS – Večina pričakuje ukrepe za naslovitev podnebne krize je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Novo poročilo CAN Europe z naslovom “Čas je za pospešeno ukrepanje: Komentar osnutkov Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov” izpostavlja ključne elemente 24 osnutkov NEPN-ov, katerih pripravo narekuje Uredba o upravljanju energetske unije. Uredba je bila sprejeta lansko leto, njen namen pa je zagotoviti, da bodo države članice EU skupaj dosegle evropske podnebno-energetske cilje do leta 2030. Evropska komisija bo junija državam članicam podala priporočila za izboljšanje osnutkov načrtov. Za dokončanje NEPN-ov imajo države čas do konca letošnjega leta.

Izmed 24 držav članic samo Švedska, Portugalska, Danska, Nizozemska, Finska in Francija predvidevajo doseči neto-ničelne emisije najkasneje do leta 2045 oziroma 2050.

Večina držav članic, ki jih zajema poročilo ne izkazujejo visoke ambicije na področju eneregtskih prihrankov in obnovljivih virov energije, kar se kaže v nezadostnih predvidenih ciljih, pomanjkanju konkretnih politik in ukrepov ali kombinaciji obeh.

Države kot so Bolgarija, Romunija, Poljska in Grčija še vedno načrtujejo visoko odvisnost od premoga, medtem ko Italija in Irska načrtujeta nadaljno vlaganje v plinske projekte še po letu 2030, kljub temu da Evropska komisija predlaga, da postane EU ogljično nevtralna najkasneje do leta 2050.

Poročilo po eni strani osvetli največje pomanjkljivosti osnutkov NEPN-ov, po drugi pa za vsako državo članico posebej navaja priporočila za opustitev rabe fosilnih virov in okrepitev ukrepov na področju energetskih prihrankov in obnovljivih virov energije.

Poročilo pripravljalcem slovenskega NEPN-a priporoča naj zastavijo cilj za energetske prihranke, zagotovijo dolgoročno načrtovanje ter opredelijo vlogo energetskih skupnosti v energetski politiki.”

Poročilo (v angleščini) je dostopno tukaj.

Vir: Focus

Prispevek Osnutki Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov niso usklajeni s Pariškim sporazumom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropska unija vse od sprejetja pariškega sporazuma igra vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam ter vzpostavlja ugodne pogoje za povečanje javnih in zasebnih naložb v inovacije in posodobitev vseh ključnih gospodarskih sektorjev.

Celotno sporočilo

Dodatne informacije

Prispevek Podnebna konferenca: “Nimamo planeta B!” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Države članice (z izjemo Švedske, Nemčije in Francije) namreč skušajo oslabiti predlog Uredbe s tako imenovanimi fleksibilnostmi (flexibilities), ki lahko močno ogrozijo zaveze, ki si jih je EU zadala s Pariškim dogovorom. Fleksibilnosti vključujejo začetno točko štetja emisij, ki bi morala biti realno stanje emisij leta 2020, pa je trenutno postavljena na povprečje  med letoma 2016 in 2018, prenašanje presežkov prihrankov emisij iz ETS sektorja v netrgovane sektorje ter prenašanja prihrankov emisij iz sektorja rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (Land use, land use change and forestry – LULUCF) v netrgovane sektorje.

Slovenija se je uvrstila šele na 16. mesto, saj je v Bruslju močno zagovarjala prehod prihrankov emisij z naslova upravljanja z gozdovi v netrgovane sektorje, ki sicer v trenutnem predlogu Evropske komisije niso predvideni. Hkrati pa je Odbor za zadeve Evropske unije sprejel eno najambicioznejših stališč v EU (posnetek seje). Več o samem stališču in kako bi to lahko izboljšalo ambicioznost Slovenije si lahko preberete tudi v analizi razvrstitvene lestvice.

Države članice trenutno usklajujejo skupno stališče o Uredbi o delitvi naporov. Ko bodo dosegle dogovor, se bodo začeli pogovori z Evropskim parlamentom. Končni zakon naj bi bil sprejet do konca leta 2017.

Prispevek Slovenija šele na 16. mestu v boju proti podnebnih spremembam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.