Najhuje je na odročnih podeželskih območjih, kjer razmočene in neprevozne ceste pogosto onemogočajo dostavo zdravil, sanitetnega materiala in drugih nujnih pripomočkov. V takšnih razmerah lahko vsaka zamuda pomeni izgubljeno življenje.

Da bi premostili te razdalje, so na pomoč priskočili droni. Ti omogočajo hitro, zanesljivo in okolju prijazno dostavo sanitetnega materiala in zdravil tudi v najbolj odročna naselja. V enem izmed distribucijskih centrov na jugu države, ki ga je s pomočjo donatorjev vzpostavil Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA), so pripravljene škatle z zdravili, porodnimi paketi in drugo nujno opremo. Ko iz oddaljene vasi prispe prošnja za pomoč, zaposleni v nekaj minutah pripravijo pošiljko in jo naložijo na dron.

Letalnik, ki ga je za UNFPA razvilo slovensko podjetje ElevonX, se dvigne v zrak in s hitrostjo do 85 kilometrov na uro preleti tudi do 100 kilometrov oddaljene vasi. V paketih, težkih do pet kilogramov, prinaša življenjsko pomembna zdravila in pripomočke za matere in njihove novorojenčke. Po natančnem spuščanju pošiljke s padalom se dron samodejno vrne v distribucijski center, pripravljen na naslednjo misijo.

Projekt predstavlja odličen primer, kako lahko inovativna tehnologija in mednarodno sodelovanje – v tem primeru s pomočjo slovenskega znanja – neposredno rešujeta življenja in izboljšujeta dostop do zdravstvene oskrbe v eni najranljivejših držav sveta.

Slovenski podpis v afriški zgodbi

Slovenija s svojimi projekti razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pomembno dopolnjuje dejavnosti agencij Združenih narodov, zlasti na področju izobraževanja in zagotavljanja prehranske varnosti. Prek Slovenske karitas izvaja več projektov v okolici glavnega mesta Antananarivo, kjer že več desetletij najranljivejšim prebivalcem pomaga slovenski misijonar Pedro Opeka.

Eden najvidnejših dosežkov tega sodelovanja je nova šola v kraju Bemasoandro, namenjena približno 550 otrokom. Šolo je letos slovesno odprla predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je ob tej priložnosti predala tudi materialno pomoč – med drugim šolske potrebščine, medicinsko in športno opremo, orodje ter večnamenski kombi, zbran s pomočjo donacij slovenskih podjetij in posameznikov.

Poleg gradnje šole je Slovenija v okviru projekta zagotovila šolsko malico za več kot 5.300 otrok, ki obiskujejo šole v okviru humanitarnega združenja Akamasoa, pod vodstvom misionarja Opeke. V preteklih letih je Slovenija prispevala tudi k izgradnji učilnic, nakupu šolskih potrebščin, paketov hrane in zdravil, s čimer pomembno prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev otrok in družin na Madagaskarju.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Droni rešujejo življenja mater in novorojenčkov na Madagaskarju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ministrica je poudarila, da je Slovenija v letu 2024 za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila 153 milijonov evrov, kar predstavlja 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Kljub temu cilj, da bi do leta 2030 dosegli 0,33 odstotka BND, ostaja izziv. »Slovenijo odlikujejo hitrost, učinkovitost in fleksibilnost, še posebej v času humanitarnih kriz in geopolitičnih napetosti,« je dejala Fajon ter dodala, da je Slovenija svojo pomoč v zadnjih letih potrojila – predvsem Palestini in Ukrajini, a tudi Siriji, Afganistanu, Libanonu, Madagaskarju ter Bosni in Hercegovini.

Prek Slovenske karitas, strateškega partnerja ministrstva, je Slovenija v preteklem letu pomagala skoraj 38.000 ranljivim osebam. Ministrica je izpostavila, da se Slovenija kljub omejenim sredstvom uveljavlja kot odgovorna in zaupanja vredna partnerica: »Ko pomagamo, prispevamo k skupni varnosti in blagostanju. Slovenija je zaradi svojega razvojnega delovanja in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država.«

V okviru poročila je Fajonova predstavila tudi usmeritve prihodnjega delovanja: krepitev partnerstev s programskima državama Črno goro in Severno Makedonijo, povečanje sodelovanja v Podsaharski Afriki (npr. v Keniji in na Madagaskarju) ter okrepitev odnosov z Moldavijo. Poleg tega je ministrstvo začelo spodbujati aktivnejšo vlogo slovenskega gospodarstva v razvojnih partnerstvih, saj ta lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in hkrati ustvarjajo priložnosti za domače podjetja.

V razpravi je ministrica poslance pozvala k povečanju sredstev za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč: »Gre za enega ključnih instrumentov solidarnosti, trajnostnega razvoja in zunanje politike. Slovenija mora ohraniti vlogo zanesljive, inovativne in odgovorne partnerice v mednarodni skupnosti.«

Pozivu so se pridružili tudi predstavniki civilne družbe. Max Zimani, koordinator platforme SLOGA, je poudaril, da razvojno sodelovanje ni strošek, temveč naložba v prihodnost: »Vsak evro, vložen v preprečevanje kriz in krepitev odpornosti, zmanjša potrebo po humanitarnih odzivih. Slovenija ima znanje in mreže, s katerimi lahko bistveno prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.«

Direktorica Centra za evropsko prihodnost, Nina Čepon, je opozorila, da mora Slovenija ohraniti politični konsenz o pomembnosti globalnega razvoja, tudi v času, ko številne zahodne demokracije zmanjšujejo svoje prispevke. Kot ključen izziv je izpostavila potrebo po večji ozaveščenosti in profesionalizaciji razvojnega sektorja.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, pa je dodal, da je Slovenija zaradi svojega delovanja na področju humanitarne pomoči prepoznana tudi v svetu. »Pomagamo ljudem, zlasti mladim, da vidijo perspektivo in ostanejo v svojih skupnostih. Naše delo lahko še okrepimo, če v to vključimo tudi podjetja in zasebni sektor,« je dejal.

Razprava v odboru je tako znova potrdila, da Slovenija kljub svoji majhnosti igra pomembno vlogo na področju globalne solidarnosti, humanitarne pomoči in trajnostnega razvoja, ter da se njen glas v mednarodni skupnosti sliši kot glas države, ki razume in živi vrednote sočutja, pravičnosti in partnerstva.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Fajon: Slovenija je zaradi svojega razvojnega in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Današnjo okroglo mizo, 9. oktobra 2025, v prostorih PiNA na Gortanovem trgu 15, je vodil Max Zimani, direktor platforme SLOGA. Njegovi sogovornici, dr. Irena Fonda iz podjetja Maristra d.o.o., ki se ukvarja s trajnostnim turizmom in izobraževanjem, ter Zavoda YouSea, ki je usmerjen v ohranjanje biodiverzitete morja, ter Mirna Buić iz PiNA, vodja projektov in Stičišča za NVO Istre in Krasa – ISKRA. Gostji sta z udeleženci delili svoje izkušnje o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem.

Pogovor se je dotaknil ključnih tem, kot so pomen čezsektorskih partnerstev, izzivi sodelovanja med NVO in podjetji ter iskanje skupnih poti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Dr. Fonda je predstavila primere uspešnega sodelovanja med gospodarstvom in civilno družbo pri projektih trajnostnega razvoja, medtem ko je Mirna Buić poudarila pomen zaupanja in vzajemnega razumevanja pri oblikovanju dolgoročnih partnerstev.

Dogodka so se kot slušatelji med drugim udeležili tudi predstavniki Zavoda Krog, Obrtno-podjetniške zbornice Koper in Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, ki so v razpravi opozorili na potrebo po večji prepoznavnosti in vključevanju civilne družbe v lokalne skupnosti.

Okroglo mizo so udeleženci zaključili z ogledom potujoče razstave »Partnerstva, ki spreminjajo svet«, ki prikazuje primere uspešnih sodelovanj med slovenskimi organizacijami in partnerji po svetu in v Sloveniji. Ob neformalnem druženju so razpravljali o izzivih, s katerimi se soočajo nevladne organizacije – predvsem o težavah pri nagovarjanju širše javnosti in preseganju t. i. »mehurčkov« znotraj sektorja.

Dogodek je znova poudaril pomen sodelovanja, povezovanja in solidarnosti pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti – tako lokalno kot globalno.

Besedilo & slike: Žiga Novak

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Partnerstva, ki spreminjajo svet – okrogla miza platforme SLOGA v Kopru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Danes častimo njihovo delo.

Njihova odpornost, predanost in pogum nas navdihujejo.

Hkrati se spominjamo vseh pogumnih žensk in moških, ki so za mir darovali največ – svoje življenje.

Več kot 4.400 mirovnikov je izgubilo življenje v službi za mir – samo lani kar 57.

Nikoli jih ne bomo pozabili in njihovo delo bomo nadaljevali.

Letošnji mednarodni dan pripadnikov mirovnih sil je posvečen prihodnosti mirovnih misij.

Danes se mirovniki soočajo z vse bolj zapletenimi razmerami v vse bolj zapletenem svetu, in sicer:

Naraščajoča polarizacija in razdvojenost po vsem svetu …

Operacije, ki so zaradi številnih groženj, kot je terorizem, še toliko bolj nevarne …

Usmerjeni napadi na mirovnike zaradi smrtonosnih dezinformacij …

In izzivi, ki presegajo državne meje – od podnebne krize do mednarodnega kriminala.

Ko zremo v prihodnost, je ključno, da imajo mirovniki vse, kar potrebujejo za opravljanje svojega dela.

To je skupna odgovornost Združenih narodov in držav članic.

Pakt za prihodnost – sprejet lani s strani Združenih narodov – vključuje zavezo k prilagoditvi mirovnih misij našemu spreminjajočemu se svetu.

Ta izziv je hkrati tudi priložnost, da:

Analiziramo, kaj prispeva k uspešnosti mirovnih operacij …

Bolje razumemo, kaj jih ovira …

In pomagamo oblikovati nove, v prihodnost usmerjene modele, ki temeljijo na političnih rešitvah, so ustrezno financirani in imajo izvedljive mandate z jasnimi strategijami izhoda.

Prvi korak – pregled naših mirovnih operacij – je že v teku.

Skupaj bomo še naprej spodbujali ta ključen napor za napredek.

Danes, bolj kot kdaj koli prej, svet potrebuje Združene narode – in Združeni narodi potrebujejo mirovništvo, ki je v celoti pripravljeno na današnjo realnost in jutrišnje izzive.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Video poslanica generalnega sekretarja OZN ob mednarodnem dnevu pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Preliminarni podatki o uradni razvojni pomoči v letu 2024, ki jih je včeraj objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v angleščini) na podlagi poročil držav članic organizacije, kažejo, da so se prispevki držav članic v primerjavi z letom 2023 realno znižali za 7,1 odstotka na 212,1 milijarde ameriških dolarjev (USD).

Znižanje gre predvsem na račun prispevkov mednarodnim organizacijam (+10,9 odstotka), v prvi vrsti zaradi višjih prispevkov Mednarodnemu združenju za razvoj v sklopu Svetovne banke in Skladu za odpornost in trajnostnost Mednarodnega denarnega sklada v letu 2023. Na globalni ravni se je zmanjšala tudi dvostranska razvojna pomoči za 5,8 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči Ukrajini, zmanjšanja humanitarne pomoči in izdatkov za oskrbo ukrajinskih beguncev.

Slovenija je za uradno razvojno pomoč v lanskem letu namenila 151,97 milijona evrov ali 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka. To je, z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov, za približno 1,8 odstotka manj kot leta 2023, ko je namenila 152,71 milijona evrov.

Slovenija je v letu nadaljnjega naraščanja humanitarnih potreb povsod po svetu povečala sredstva za humanitarno pomoč. Medtem ko je zanjo v letu 2023 namenila 14,07 milijona evrov, je v letu 2024 zanjo namenila 14,59 milijona evrov. Znatni delež predstavljata pomoč Ukrajini zaradi vojne in konfliktu v Palestini. Na globalni ravni se je delež humanitarne pomoči v letu 2024 ohranil, vendar se je nominalno zmanjšala za 9,6 odstotka.

Slovenija je za večstransko razvojno pomoč v letu 2024 namenila skoraj 12 odstotkov več kot leto prej ali 98,83 milijona evrov, pri čemer kar 86,70 milijona evrov predstavlja slovenski delež v proračunu EU za razvojno sodelovanje in nujni humanitarni odziv.

Slovenija je sredstva za dvostransko razvojno sodelovanje, ki so v letu 2024 znašala 53,14 milijona evrov, usmerila predvsem na prednostna geografska področja – v države Zahodnega Balkana, Evropske soseščine in Podsaharske Afrike. Za Zahodni Balkan je namenila več kot 39 odstotkov oziroma 21,10 milijona evrov. Največje prejemnice so bile Severna Makedonija (7,71 milijona evrov), Srbija (5,15 milijona evrov) in Bosna in Hercegovina (5,06 milijona evrov). Za 25 odstotkov je Slovenija povečala dvostransko pomoč državam Evropske soseščine, z 11,09 milijona evrov na 14.04 milijona evrov – predvsem za pomoč Ukrajini in Palestini.

EU članice Odbora za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC) so prispevale 42 odstotkov celotne uradne razvojne pomoči. Prispevek 22 držav članic EU, ki so tudi članice OECD DAC, se je znižal za 8,6 odstotka v primerjavi z letom 2023, in je znašal 88,7 milijarde USD. Delež uradne razvojne pomoči EU članic OECD DAC je tako dosegel 0,47 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Preliminarni podatki kažejo, da so bile ZDA s 30 odstotki celotne uradne razvojne pomoči največja donatorica med članicami OECD DAC. Sledijo jim Nemčija, Združeno kraljestvo, Japonska in Francija. Ti donatorji skupaj tvorijo 69 odstotkov celotne uradne razvojne pomoči članic OECD DAC. Danska, Luksemburg, Norveška in Švedska so presegle cilj Združenih narodov v višini 0,7 odstotka BND za uradno razvojno pomoč.

Slovenija se je z resolucijo Državnega zbora iz leta 2017 zavezala, da bo za razvojno pomoč do leta 2030 namenila 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Vsi podatki so preliminarni. Dokončni podatki OECD bodo znani konec leta 2024.

Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o uradni razvojni pomoči za leto 2024 (v angleščini)

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 152 milijonov evrov uradne razvojne pomoči Slovenije v letu 2024 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Z jasno zavezo k doseganju podnebne nevtralnosti in energetskemu prehodu Slovenija prevzema odgovornost za povezovanje držav v skupni viziji: prihodnost, ki temelji na pravičnosti, dostopnosti in čisti energiji za vse. S tem prevzemamo ključno vlogo pri oblikovanju globalnih rešitev za energetski prehod in trajnostno prihodnost.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril: »Slovenija ima edinstveno priložnost, da s predsedovanjem Skupščini IRENA (angleško The International Renewable Energy Agency) postane globalni glas energije iz obnovljivih virov. Kot država, ki je zavezana podnebni nevtralnosti in energetskemu prehodu, želimo za doseganje teh ciljev prispevati k povezovanju na globalni ravni – ter skupaj krojiti prihodnost, ki temelji na pravičnosti, dostopnosti in čisti energiji za vse.«

S to pomembno nalogo Slovenija ne utrjuje le svojega mesta med vodilnimi državami na področju energije iz obnovljivih virov, ampak postavlja zgled celotni mednarodni skupnosti. Skupaj s partnerji si bo prizadevala za pospešitev energetskega prehoda in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z globalnimi cilji trajnostnega razvoja.

Zasedanje Skupščine IRENA, ki združuje 170 držav članic in Evropsko unijo, poteka danes in jutri v Abu Dabiju in je pomembno za oblikovanje skupne vizije energetske prihodnosti na globalni ravni. Na konferenci je prisotnih 1400 udeležencev in 2000 sodelujočih.

Slovenija bo kot predsedujoča Skupščini IRENA dokazala, da je majhna država lahko velik voditelj na področju globalnega boja proti podnebnim spremembam.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Slovenija prevzela predsedovanje IRENA je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Slovenija z ratifikacijo pomembne konvencije med države zaščitnic mednarodnih morij in oceanov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.