Mreža Karitas v Turčiji v sodelovanju s Cerkvijo in z drugimi organizacijami  vsakodnevno razdeli okoli 2.600 toplih obrokov. Do sedaj so razdelili tudi 5.500 kompletov neprehrambnih pripomočkov za gospodinjstva, preko 8.000 higienskih paketov in enko odej ter zdravila.

Vir: Slovenska karitas

Karitas v Siriji je  na območju Alepa in Litorala, ki ju je še dodatno sedaj prizadel potres, v dveh tednih po potresu olajšala že mnogotere stiske. S potresom prizadetim družinam in posameznikom, ki so v zavetiščih, je razdelila 4.000 paketov s prehranskimi artikli za oskrbo s hrano za dlje časa, dodatno še 2700 štruc kruha, 2.950 paketov s 6 steklenicami pitne vode, 612 vzmetnic, 615 odej, 2151 paketov s higienskimi pripomočki, dodatno še 570 paketov s plenicami za otroke in starejše ter oblačila, čevlje in igrače.

Vir: Slovenska karitas

Več na povezavi: Slovenska karitas

Slovenska karitas želi ostati blizu ljudem v Turčiji in Siriji. Prosi za nadaljnjo pomoč.

Možnosti darovanja preko s SMS s sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 ali z nakazilom na TRR:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA

Sklic: 00 626

BIC banke: LJBASI2X

Koda namena: CHAR. Več možnosti za darovanje TUKAJ. Iskrena hvala za vsak dar!

Več informacij:  jana.lampe@karitas.si , 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Slovenska karitas za pomoč prizadetim v potresu v Siriji in Turčiji do sedaj zbrala 573.345 evrov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sirija

26. 2. 2023 sta za pomoč in podporo prebivalcem, ki jih je prizadel potres, v okviru humanitarnega zračnega mostu EU za Sirijo, dve letali z nujno pomočjo pristali v Damasku. Letali sta dostavili šotore, opremo za zatočišča in grelnike. Gre za prve tovrstne lete, ki so pristali v Damasku. So del serije letov, ki prevažajo pomoč sirskemu ljudstvu iz lastnih humanitarnih zalog EU v Brindisiju in Dubaju, preko European Humanitarian Response Capacity.

Humanitarni zračni most EU bo Siriji dostavil 420 ton pomoči, vključno s 225 tonami iz lastne humanitarne zaloge EU v vrednosti 1,1 milijona EUR. 15 evropskih držav (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Nemčija, Grčija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Slovaška in Slovenija) je Siriji ponudilo pomoč na pobudo EU Civil Protection Mechanism  8. februarja 2023. Donacije vključujejo šotore, postelje, grelnike, higienske pakete, hrano in medicinske pripomočke. Pomoč dostavljajo ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.

Ekipa EU za civilno zaščito v Beirutu usklajuje dostavo pomoči Siriji. Prisotni so tudi humanitarni strokovnjaki EU, ki skupaj s partnerji skrbijo, da pomoč doseže najbolj ranljive.

Do danes se je EU na potres odzvala z 10 milijoni evri humanitarne pomoči, vključno s 3,9 milijoni evrov novih sredstev in več kot 6 milijonov evrov prerazporejenih preko tekočih humanitarnih projektov.

Humanitarna pomoč EU v Siriji deluje 12 let in pomaga dostaviti pomoč na podlagi humanitarnih načel enakopravnosti in nevtralnosti.

Turčija

Več kot 1650 reševalcev in 110 iskalnih psov je bilo preko EU Civil Protection Mechanism vključenih v podporo operacijam iskanja in reševanja v Turčiji.

Reševalne ekipe so demobilizirane, na terenu pa še vedno deluje pet zdravstvenih ekip iz Albanije, Belgije, Francije, Italije in Španije, ki so do danes nudili zdravstveno oskrbo več kot 4000 ljudem. 20 držav članic EU je ponudilo tudi zatočišča, medicinsko opremo, hrano in oblačila.

EU je do danes za humanitarno pomoč ljudem, ki jih je prizadel potres v Turčiji, namenila okoli 5,7 milijona evrov. Humanitarni partnerji nudijo žrtvam potresa pomoč v hrani, zdravstveno oskrbo, dostop do vode in sanitarnih storitev, denarno pomoč in zatočišča.

Evropska komisija in Švedsko predsedovanje Sveta EU bosta marca v Bruslju v sodelovanju s turškimi oblastmi gostila donatorsko konferenco, katere cilj je zbrati sredstva mednarodne skupnosti za podporo v potresu prizadetim prebivalcem Turčije in Sirije.

Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO)

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek EU preživelim v potresu organizira zračni prevoz s humanitarno pomočjo Siriji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na pomoč prizadetemu področju so se odzvale tudi nekatere slovenske nevladne organizacije:

Slovenska Karitas

Vsa zbrana sredstva bo Slovenska karitas posredovala Karitas v Turčiji in Siriji glede na največje po-trebe. Sodelavci obeh Karitas se na terenu že pripravljajo na odziv in prosijo za solidarnost. Vsak dar bo dobrodošel pri pomoči in odpravljanju posledic potresa za že tako zelo ranljive prebivalce, še posebej v Siriji, ki nosi posledice vojne in je že nekaj časa pozabljena kriza. Najprej bo pomoč namenjena oskrbi s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, začasnimi zatočišči in psihosocialno pomočjo, kasneje pa za obnovo domov in normalizacijo življenja najbolj ranljivih družin.
Svoj dar lahko posredujete s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR ali z nakazilom na:

Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA
Sklic: 00 626

Porušene katedrale v Iskenderunu v Turčiji © Caritas Turčija

Porušene katedrale v Iskenderunu v Turčiji © Caritas Turčija

ADRA Slovenija:

ADRA že deluje na terenu v Siriji, v Damascu, Latakiji in Aleppu. Osebje je že prisotno na terenu in ocenjuje humanitarne potrebe za takojšnji odziv na katastrofo. ADRA pripravlja tudi odziv v Turčiji.

V prvi fazi bo ADRA pomagala pri razdeljevanju humanitarne pomoči ljudem, ki so v potresu ostali brez domov. Pomoč bo zajemala hrano, vodo, tople odeje, spalne vreče, zimska oblačila ter osnovne higienske pripomočke. V prvih dneh se bo zagotavljala pomoč, ki je nujno potrebna za zagotovitev osnovnih pogojev za bivanje v začasnih namestitvah.
Pomagate lahko na sledeče načine:

Pošljite besedo LJUDJE5 na 1919 in prispevajte 5€ za odziv.

Sredstva lahko nakažete na TRR:
IBAN: SI56 0284 3026 3945 425
BIC: LJBASI2X
Referenca: SI00 2023
Namen: Potres
Koda namena: CHAR
ADRA Slovenija, Njegoševa 15 1000 Ljubljana

Slovenska fundacija za UNICEF:

V Turčiji so prizadevanja trenutno osredotočena na iskanje in reševanje, UNICEF pa se usklajuje z vlado in centrom za obvladovanje nesreč in izrednih razmer glede nastajajočih potreb. V Siriji UNICEF ocenjuje vpliv potresov in se v sodelovanju s partnerji pripravlja na nadaljnjo humanitarno podporo.

Stanje na terenu je nepredvidljivo in celostna ocena škode še ni znana, a zelo verjetno je, da so bile poškodovane ali uničene številne šole, bolnišnice in druge zdravstvene in izobraževalne ustanove, kar bo še dodatno prizadelo otroke. Škoda na cestah in kritični infrastrukturi bo prav tako otežila reševanje in iskanje žrtev ter humanitarno pomoč na terenu. A pozitivno dejstvo v tej katastrofi je, da smo UNICEF in partnerske organizacije na terenu v Siriji že več kot desetletje in imamo že vzpostavljeno humanitarno mrežo pomoči v obliki zdravstvene oskrbe, zagotavljanja pitne vode in hrane ter nudenja zaščite otrokom.

UNICEF Slovenija zbira sredstva za najnujnejšo pomoč prizadetim v Siriji in Turčiji. Pomagati je mogoče:

– Z donacijo na https://unicef.si/doniraj/potres-na-sirsko-turski-meji/

– S SMS sporočilom s ključno besedo UNICEF5 na 1919 (darujete 5 €)

– Z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI00 41113, namen: POTRES, BIC: LJBASI2X, prejemnik: Slovenska fundacija za UNICEF, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana

Skeniraj v spletni banki in doniraj:

* * *

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Pomoč Turčiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Slovenska karitas

Dodatno je v tem obdobju za nakup peči za ogrevanje za ranljive družine iz območja Harsona in Milolajiva in za nakup generatorjev za socialne programe Karitas Spes prispevala Nadškofija Ljubljana in občina Vransko, vsaka 10.000 evrov, ter drugi posamezniki in podjetja. Potrebe pa so še naprej ogromne, zato na Slovenski karitas nadaljujemo z zbiranjem sredstev za pomoč Ukrajini.

»Med prejemniki pomoči je bila tudi družina, ki je s štirimi otroci pribežala iz bližine Donetska v Harkov v letu 2014, lani zbežala ob napadih in se po koncu bombardiranja vrnila nazaj v Harkov. Sedaj se trudijo obnoviti hišo. Ta pomoč s pečjo in hrano jim je bila še kako dobrodošla za preživetje v tej zimi. Zelo so hvaležni Sloveniji,« je povedala Mira Milavec, Slovenka in sodelavka Karitas SPES Ukrajina.

(c) Fotografija Slovenska karitas

Več o humanitarnem projektu pomoči na območju regije Žitomir in mesta Harkov

V sklopu projekta »Obnova doma za rehabilitacijo invalidnih otrok in mladih v regiji Žitomir in humanitarna pomoč za družine v Harkovu v Ukrajini«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Slovenska karitas, je skupaj s Karitas SPES Ukrajina v tem zimskem obdobju, ko so mnogi ljudje brez elektrike, ogrevanja in osnovnih dobrin, odgovorila na nekatere potrebe najranljivejših v Ukrajini. V času od decembra 2022 do sredine januarja 2023 se je 800 z vojno prizadetim družinam v krajih Harkov, Solonitsivka, Korobočkino in Saltovka, ki so jim z bombardiranjem delno uničili hiše, zagotovilo 700 peči na drva, ki so hkrati primerni za ogrevanje in kuhanje, ter 100 električnih radiatorjev za družine, kjer imajo vsaj nekaj ur električne energije dnevno. 400 najranljivejšim družin je prejelo tudi obogatene pakete s hrano s priboljški za praznike, 200 družin pa še odeje. Med  prejemniki te pomoči je bilo veliko družin z več otroci, katerih starši so izgubili službo, pa tudi  ostarelih z nizkimi dohodki.

S sredstvi projekta ob podpori MZZ se bo od začetka decembra do sredine marca 2023 delno obnovil tudi dom v Zaričanih  v regiji Žitomir, s kapaciteto do 90 oseb, kjer se bo letno v programu rehabilitacije Karitas SPES lahko zvrstilo do 1.500 invalidnih otrok in mladih s posebnimi potrebami. Projekt krije stroške materialov in gradbenih del v zvezi z zagotovitvijo strešne izolacije, namestitve mavčnih plošč, pleskanja stropov in sten, ureditve talnih oblog in sistema odvajanja deževnice ter vgradnje oken. K dokončanju obnove in opremi doma bodo prispevali tudi drugi tuji donatorji. »Ta dom bo velika pridobitev za regijo Žitomir, kjer živi okoli 6.000 otrok s posebnimi potrebami, saj sedaj tukaj ni niti enega rehabilitacijskega in rekreacijskega centra za te otroke, kot tudi za invalidne odrasle ne. Iskreno se zahvaljujemo za to veliko donacijo Ministrstvu za zunanje zadeve in Slovenski karitas, da lahko obnavljamo ta dom in bomo čim prej v njem začeli z aktivnostmi za otroke s posebnimi potrebami. To nam veliko pomeni, da vidimo, da nismo sami, da ste z nami, ne samo z besedo, ampak tudi s konkretno pomočjo,« še dodaja Mira Milavec.

Obnova doma za invalide v Zaričanih. (c) Fotografija Slovenska karitas

Trenutne razmere v Ukrajini

Med 17,7 milijona ljudi, ki v Ukrajini potrebujejo humanitarno pomoč, je 7 milijonov notranje razseljenih. Ostali živijo v krajih, ki so še oblegani ali pa (delno) opustošeni od bombardiranja, kamor so se mnogi tudi že vrnili ali sploh nikoli odšli, ker je to njihov dom. Na tisoče ljudi je še vedno prisiljenih zapustiti območja, na katerih potekajo aktivni spopadi, saj vojna terja veliko žrtev, med njimi do sedaj tudi več kot 15.000 civilistov. Humanitarne razmere so se v času zime še poslabšale. Mnogi jo morajo preživeti v pomanjkanju hrane in drugih osnovnih dobrin, brez ali z občasnim dostopim do elektrike (50 % električnih sistemov v Ukrajini je že uničenih) in ogrevanja ter s slabim dostopom do nujnih zdravstvenih in socialnih storitev. Ljudje v obkoljenih mestih se ne morejo varno evakuirati, hkrati pa je pogosto onemogočen dostop, da bi jim razdelili nujno pomoč. Posebej pa so v tej krizi prizadeti najranljivejši ljudje kot so otroci in mladi s posebnimi potrebami. Že pred vojno je bilo slabo poskrbljeno to ranljivo skupino v Ukrajini, saj ne obstaja veliko ustanov za njihovo oskrbo in rehabilitacijo. Sedaj je stiska pri družinah z otroci in mladimi z invalidnostjo/posebnimi potrebami še večja, ker so očetje na fronti, matere pa morajo hkrati s skrbjo za te otroke in mlade, skrbeti še za preživetje družine. Poleg tega se v času vojne število otrok in mladih z gibalno oviranostjo v Ukrajini žal povečuje, saj so ti postali invalidi zaradi posledic bombardiranja.

Pomoč Karitas SPES v Ukrajini od začetka vojne

Na vse humanitarne potrebe od začetka vojne v največji možni meri odgovarja tudi Karitas SPES Ukrajina, ki deluje v 23 regijah po vsej državi. Njena humanitarna pomoč je dosegla že več kot 1,5 milijona ljudi s hrano, higienskimi in drugimi potrebščinami, pri varnem  preseljevanju in namestitvi, s psihosocialno pomočjo, z zagotovitvijo materiala za bolnišnice, pri prvih obnovah zgradb idr. Pri njenih prizadevanjih ji s pomočjo številnih slovenskih srčnih donatorjev in slovenske države pomaga tudi Slovenska karitas.

Nadaljevanje zbiranja sredstev za pomoč Ukrajini

Slovenska karitas želi še naprej ostati blizu ljudem, ki trpijo zaradi vojne v Ukrajini in vas vabi k solidarnosti. Darujete lahko na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,

TRR: SI56 0214 0001 5556 761,

Namen: Pomoč Ukrajini,

Sklic: SI00 870.

Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919.

Iskrena hvala vsakemu za vsak dar in izraženo solidarnost.

Dodatne informacije: jana.lampe@karitas.si , 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Pomoč Slovenije pri obnovi doma za invalidne otroke in pri oskrbi družin v Ukrajini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta vloga se je izkazala za ključno, saj imajo pomembno vlogo pri vseh treh sestavinah prehranske varnosti: razpoložljivosti, dostopnosti in uporabi.

Glede na ključno odgovornost, ki jo imajo ženske in dekleta v sistemu prehranske varnosti, se izkaže, da je nujno zagotoviti, da so upravičene do humanitarnih sredstev, da so organizacije in odzivi, ki jih vodijo ženske, ustrezno vrednoteni in da dejavno sodelujejo v procesu odločanja v boju proti lakoti.

Zato “menimo, da je lakota feministično vprašanje in da mora biti vsak učinkovit odziv nujno feminističen”.

Vir: Voice EU (Daniel Jules for ActionAid)

Pripravil: MH

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Lakota je feministično vprašanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Humanitarne krize, ki jih povzroča človek in so posledica vojn s pogosto obsežnimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, konfliktov ali izbruhov nasilja, so glavni vir humanitarnih potreb v svetu.

EU s humanitarno pomočjo pomaga milijonom ranljivih ljudi, vključno s prisilno razseljenimi osebami ali ujetimi prebivalci, pa tudi gostiteljskim skupnostim. Potrebe, ki so posledica takšnih kriz, se pogosto še povečajo zaradi nesreč, ki jih sprožijo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe.

Humanitarna pomoč EU v letu 2023 bo dodeljena na naslednji način:

• V jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu bo namenjenih 207,8 milijona EUR, ki bodo namenjeni predvsem odpravljanju posledic ruske agresivne vojne v Ukrajini, financirani pa bodo tudi projekti za tekoče potrebe na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter odpravljanje posledic sirske krize v Turčiji.
• 181,5 milijona EUR bo namenjenih podpori tistim, ki so jih prizadeli konflikti, negotovost, prisilne selitve in podnebni pretresi v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), Srednjeafriški republiki in porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), zaradi katerih prihaja do obsežnih selitev, motenj in pomanjkanja dostopa do osnovnih storitev.
• 330,7 milijona EUR je namenjenih programom v vzhodni in južni Afriki za reševanje potreb ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni konflikti v Demokratični republiki Kongo, in tistih, ki so jih razselili zaradi podnebnih sprememb in oboroženih spopadov v Sudanu, Južnem Sudanu, Ugandi in na območju Afriškega roga (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija).
• Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo namenjenih 382,2 milijona EUR humanitarnih sredstev EU za reševanje trenutne regionalne krize v Jemnu, Siriji in njenih sosednjih državah ter kritičnega položaja beguncev iz Sahare.
• 237 milijonov EUR humanitarne pomoči bo namenjenih pomoči najbolj ranljivemu prebivalstvu v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji bodo sredstva namenjena reševanju kriz v Afganistanu in Rohingya (Bangladeš in Mjanmar) ter posledic podnebnih sprememb v regiji. V Latinski Ameriki in na Karibih bo EU še naprej podpirala posledice krize v Venezueli, humanitarne posledice oboroženih spopadov v Kolumbiji ter razširjeno nasilje na Haitiju ter v Srednji Ameriki in Mehiki.
• 141,5 milijona EUR bo porabljenih za odzivanje na nenadne izredne razmere v letu 2023.
• Za nepredvidene humanitarne krize, ki se lahko pojavijo med letom, je rezerviranih 122 milijonov EUR.
• 108,2 milijona EUR bo namenjenih horizontalnim dejavnostim, inovativnim projektom in političnim pobudam.

Ker podnebne spremembe povečujejo ranljivost skupnosti za humanitarne krize, bodo sredstva namenjena tudi tistim v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravijo na različne naravne nevarnosti, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.

“Humanitarne potrebe strmo naraščajo. Ruska agresivna vojna proti Ukrajini je dramatično poslabšala slabe razmere. Danes je število ljudi, ki potrebujejo pomoč pri reševanju življenj, po vsem svetu večje od števila prebivalcev ZDA. Ključni dejavniki ostajajo konflikti, ki se jim vse bolj pridružujejo tudi hude posledice podnebnih sprememb. V veliki meri so posledica človekovega delovanja – ali celo neukrepanja, ko sprte strani in mednarodna skupnost kot celota ne uspejo rešiti vedno večjega števila dolgotrajnih konfliktov ali si prizadevati za preprečevanje novih. Financiranje Evropske komisije za leto 2023 bo še naprej zagotavljalo, da bo humanitarna pomoč na voljo najranljivejšim, ne glede na to, kdo in kje so. Vendar bi morala biti to skupna odgovornost celotne svetovne skupnosti. Trenutno le 10 največjih donatorjev zagotavlja več kot 80 % vseh sredstev za humanitarno pomoč. Očitno je potrebna pravičnejša delitev te globalne odgovornosti. Obstaja več držav, ki lahko prispevajo svoj delež, in vse več akterjev iz zasebnega sektorja,” je pojasnil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Zemljevid sveta z dodeljenimi sredstvi po regijah

Ozadje

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu.

Pomoč EU zagotavlja prek humanitarnih partnerskih organizacij, kot so evropske humanitarne nevladne organizacije, mednarodne organizacije (vključno z agencijami ZN) in specializirane agencije v državah članicah. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.

Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem predlaga okrepitev globalnega humanitarnega učinka Evropske unije, da bi se odzvala na znatno naraščajoče humanitarne potrebe, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19.

Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne partnerje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe”. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva za odpravo dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO)

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Humanitarna pomoč: EU za leto 2023 povečala sredstva na 1,7 milijarde evrov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uganda: Zaradi zaostrovanja spopadov v DR Kongu in Južnem Sudanu na tisoče moških, žensk in otrok še naprej beži v Ugando, ki je že zdaj država, ki na afriškem kontinentu gosti največ beguncev. Čeprav ugandske oblasti izražajo namero, da bodo nadaljevale dolgoletno tradicijo gostoljubja in zaščite, je še vedno nekaj ključnih ovir za spodbujanje trajnih rešitev za vse.

Niger: V Nigru bo morda bolj kot drugod izziv prehranske varnosti povezan s prilagajanjem podnebnim spremembam. Danes se kažejo trije načini ukrepanja: vlaganje v preprečevanje in predvidevanje podnebnih tveganj, podpiranje agroekologije za preoblikovanje prehranskih sistemov in vključevanje mobilnosti ljudi kot medsektorskega vprašanja v okviru podnebnih politik in politik sodelovanja.

Burundi: Februarja 2022 je Evropska unija (EU) odpravila politične sankcije proti Burundiju in kot znak napredka navedla “veliko število beguncev, ki so se prostovoljno vrnili”. Za temi statističnimi podatki se več sto tisoč povratnikov po letih izgnanstva še vedno sooča s številnimi posebnimi izzivi. Za reševanje teh izzivov je potreben celostni pristop ter spremljanje in podpora zavezam, ki jih je sprejela burundijska vlada.

Caritas International Belgium Local Actions, Global Lessons – Uganda, Burundi, Niger: The urgent need for durable solutions

Vir: Caritas International

Prispevek Humanitarni izzivi v Burundiju, Nigru in Ugandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zadnjih 12 mesecev v letu 2022 je prineslo humanitarne izzive brez primere. Generalni direktorat EU za civilno zaščito in humanitarno pomoč (GD ECHO) si je prizadeval pomagati najranljivejšim ljudem po vsem svetu, tudi tistim, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, gozdni požari, svetovna prehranska kriza ali uničujoči učinki podnebnih sprememb. Vabimo vas, da si preberete njihovih pet najboljših zgodb iz leta 2022!

Vir : European Union, 2022

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek GD ECHO objavil 5 glavnih poudarkov iz leta 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Trenutna kriza zaradi nezanesljive preskrbe s hrano ubija ljudi, uničuje življenja in človeško dostojanstvo ter vpliva na vse nas. V tej številka lahko najdete tudi priporočila humanitarnim akterjem kaj naj storijo, da se bodo lažje soočali s humanitarno krizo, ki se bo po pričakovanjih le še poglabljala.

Prebrali si boste lahko tudi intervju z Andreasom Papaconstantinou, generalnim direktorjem za sosedstvo in Bližnji vzhod pri DG ECHO, ki je spregovoril o krizi lakote z vidika EU, prizadevanjih DG ECHO za zmanjšanje vrzeli v financiranju, uporabi trojne povezave za vprašanje lakote in prihodnjem Evropskem humanitarnem forumu.

Pripravil: MH

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Izšla je nova številka glasila “Voice out loud” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

International Rescue Commitee (IRC) je pripravil seznam 10 potencialno najbolj ogroženih držav v letu 2023. Te države so:

1. Somalija,
2. Etiopija,
3. Afganistan,
4. DRC,
5. Yemen,
6. Syria,
7. Južni Sudan,
8. Burkina Faso in
9. Ukraina.

Humanitarne potrebe so se žal tudi v iztekajočem se letu 2022 povečale zaradi prisilnih razselitev in negotovosti pri preskrbi s hrano, kar v konkretnih številkah pomeni, da se je število ljudi, ki potrebuje humanitarno pomoč od lani povečalo za 65 milijonov ljudi, število razseljenih oseb pa je naraslo na več kot 100 milijonov.

• Poročilo za prenos

  2023 Emergency Watchlist
• Raziščite ključne ugotovitve in priporočila

  At a Glance: 2023 Emergency Watchlist

Pripravil: MH

Prispevek Humanitarno najbolj ogrožene države v letu 2023 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• novo dobavo nujno potrebnih generatorjev električne energije s strani EU;
• vzpostavitev zdravstvenega in energetskega vozlišča rescEU na Poljskem, ki bo na voljo vsem donatorjem iz tretjih držav;
• donacije energetsko varčnih žarnic.

Predsednica EK je danes sporočila, da je EU od začetka ruske invazije v Ukrajino poslala približno 800 generatorjev električne energije.

Pripravil: MH

Prispevek EU zagotavlja nadaljnjo energetsko podporo Ukrajini za zimo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Slovenska karitas

(c) Fotografija Slovenska karitas

Slovenska karitas je projekt izvedla v sodelovanju s Caritas Etiopija. Sodelavci Caritas Etiopija so v sodelovanju s predstavniki lokalnih avtoritet na terenu v okrožju Habru v regiji Amhara poiskali najbolj ranljiva gospodinjstva, ki so izgubila vse imetje, pridelke, živino in živijo v veliki revščini v začasnih zatočiščih. Vsak od izbranih 2.104 ranljivih notranje razseljenih oseb iz 636 gospodinjstev, ki so iz Tigraja pribežali v okrožje Habru, je v sklopu projekta prejel 15 kg moke, 0,5 litra olja in 1,5 kg stročnic, kar zadošča za osnovno preživetje za 1 mesec. Posebna pozornost je bila namenjena družinam z otroci pod 5 let starosti in večjim številom otrok ter ranljivim družinam/gospodinjstvom, ki jih vodijo ženske, tudi nosečnice in doječe matere, gospodinjstvom s starejšimi in kjer živijo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti. Še posebej je bila ta pomoč potrebna za otroke do 5 let, ki jim je grozila lakota in podhranjenost ali celo izguba življenja.

Do konca leta 2022 Caritas Etiopija izvaja tudi humanitarni projekt, h kateremu prispevajo članice mednarodne mreže Karitas. Skupaj se v sklopu projekta pomaga več kot 190.680 ranljivim posameznikom, ki prihajajo iz 36.200 notranje razdeljenih ali lokalnih gospodinjstev v regijah Tigraj, Amhara, Afar in Omnia. Pomagajo jim s hrano, z oskrbo s pitno vodo, s semeni, začasnimi zatočišči, posodo in drugimi pripomočki v gospodinjstvu ter s higienskimi potrebščinami.

Pomoč prizadetim ljudem s sušo in konfliktom pa bo potrebna tudi v naslednjem letu. Slovenska karitas zato vabi k solidarnosti in nadaljuje z zbiranjem pomoči za prizadete ob konfliktu in z lakoto v Etiopiji. Svoj dar lahko prispevate na:

• Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
• TRR: SI56 0214 0001 5556 761
• Sklic: SI00 635
• Namen: LAKOTA AFRIKA

Več informacij: jana.lampe@karitas.si, 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Slovenska pomoč s hrano za več kot 2000 razseljenih oseb zaradi konflikta v Etiopiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.