Evalvatorji ugotavljajo, da so tako nevladne organizacije kot tudi lokalne oblasti pomembne za partnerske države. Še posebej civilna družba pozitivno vpliva na rezultate razvoja zmogljivosti, oblikovanje ljudem bolj prijazne politike in povečevanju standardov demokratičnega upravljanja. Ocenjevalci so tudi ugotovili, da je ambicioznost programa previsoka glede na obseg in naravo izzivov, s katerimi se soočajo civilna družba in lokalne oblasti.

Znotraj omenjenega programa, je bil predmet evalvacije tudi program za ozaveščanje evropske javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja (DEAR). Evalvacija je potrdila doseganje dobrih rezultatov tega programa in navedla, da je program DEAR »edinstven po svojem obsegu«, saj je edini program, ki ga financira EU in izrecno povezuje globalna razvojna vprašanja z ukrepi, namenjenimi državljanom EU”. S svojimi diverzificiranimi načini financiranja projektov v obliki razpisov, direktnih targetiranih projektov in omogočanja subgrantinga za manjše projekte na lokalni ravni, je dosegel zelo dobre rezultate.

Glavna priporočila, k naj bi jih Evropska komisija upoštevala v naslednji finančni perspektivi, gredo v smeri jasnega fokusiranja v skladu s teorijo sprememb in jasneje opredeljenih ciljev za izvedbo »uspešnega« DEAR projekta. Nekaj kritike je namenjene tudi velikosti konzorcijev projektov, ki negativno vpliva na samo učinkovitost izvedbe, kot tudi zahtevnost administrativnega poročanja, ki zmanjšuje projektno lastništvo.

Vsem, ki delujete na tem področju, priporočamo, da si poročilo evalvacije pogledate.

Prispevek EK: Evalvacija programa CSO-LA za obdobje 2014 – 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek MZZ objavil javni poziv zainteresiranim evalvatorjem za izkaz interesa za evalvacijo projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekte telemedicine, ki jih je financirala Slovenija, evalvator Deloitte ocenjuje kot uspešne, skladne z načrtovanimi cilji in učinkovito izvedene. Poleg tega so bili projekti telemedicine in e-zdravja popolnoma skladni z nacionalnimi prioritetami Zelenortskih otokov, tako politični vrh kot zdravstveno osebje na Zelenortskih otokih pa sta izkazala visoko raven zadovoljstva s programom. Podpora projektu na politični ravni se je neposredno odrazila na lastništvu programa s strani ključnih deležnikov. Mreža telemedicine je tako integrirana v sistem zdravstvenega varstva Zelenortskih otokov, država pa lastništvo nad projektom izkazuje tudi s financiranjem nacionalnega centra za telemedicino, zagotavljanjem ustreznih prostorov za videokonference v vseh centrih telemedicine in zaposlitvijo dveh rednih administratorjev za telemedicino. Vse to je ključnega pomena za zagotavljanje trajnosti projekta.

Glavni rezultati projektov so zmanjšanje števila premestitev bolnikov v glavne bolnišnice in posledično zmanjšanje stroškov javnega zdravstva ter boljša oskrba bolnikov. Poleg tega so projekti telemedicine s pomočjo virtualnih knjižnic in videokonferenc omogočili usposabljanje in izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester in s tem prispevali k izboljšanju zdravstvenih zmogljivosti Zelenortskih otokov. Navedeno je pozitivno vplivalo na kakovost nege in zdravljenja bolnikov.

Kljub omejenim razpoložljivim sredstvom za mednarodno razvojno sodelovanje predstavlja Slovenija pomembno državo donatorico v državi prejemnici, kjer je tudi prepoznana kot ključni partner za razvoj zmogljivosti v zdravstvu. Na politični ravni je Republika Slovenija kot donatorica dobro prepoznana, kar je med drugim tudi posledica dobre koordinacije financiranja različnih področij; Slovenija je denimo edina financerka na področju telemedicine. Sodelovanje v okviru projekta je prav tako okrepilo bilateralne odnose med obema državama in utrdilo pot za možnost nadaljnjega sodelovanja na drugih področjih.

Predstavitev

Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku

Končno poročilo v slovenskem in angleškem jeziku

Prispevek Evalvacija slovenskih projektov telemedicine na Zelenortskih otokih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V  obdobju  2013-2016  je  Slovenija v Črni gori  izvedla  95  projektov,  za  katere  je  namenila  5,4  milijona  EUR sredstev, zaradi česar je prepoznana kot »pomembna donatorica«.  Projekti, s strani črne gore »prepoznani kot zelo koristni«, so  se  izvajali  na različnih  področjih:  zaščita  okolja  in  učinkovita  raba energije,  turizem  in  prosti čas,  izgradnja  administrativnih  kapacitet  in  približevanje  EU,  varnost,  javne finance,  enakost  spolov  in  nediskriminacija  ter  izobraževanje.  Kot navajajo avtorji evalvacije, je bil večji  del  sredstev  »namenjen projektom  s  področja  varovanja  okolja,  energije  in  turizma  (63%),  kar  je  skladno  s  potrebami  in pričakovanji države prejemnice.«

Z izvedbo evalvacije je bil narejen pomemben korak, ki ga je potrebno pozdraviti, saj nam rezultati dajejo podrobnejši, boljši in objektivnejši uvid v sistem MRS v Sloveniji. Ta korak ima še toliko bolj pomembno težo, ker prihaja v času in kontekstu prenove sistema MRS – z novo resolucijo o MRS in HP do leta 2030 v Državnem zboru, novim zakonom o MRS in HP v medresorski obravnavi, novi strategiji kot izvedbenem dokumentu ter akcijskem načrtu za povečanje sredstev za »uradno razvojno pomoč«.

Evalvacija, ki je temeljila na smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala, kako pomembna je skladnost politik, programov in izvedbenih projektov za učinkovito in uspešno izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Nejasne in nedosledne razmejitve odgovornosti in dolžnosti različnih deležnikov ter neustrezen programsko-strateški okvir onemogočajo dobro upravljanje, tako na strateški kot tudi na finančni strani. Evalvatorji so ugotovili, da program razvojnega sodelovanja zaradi neobstoja strateškega dokumenta na srednji ravni nima osredotočenih, jasno opredeljenih in merljivih ciljev, kar ima posledice za gotovost ocene o uspešnosti  ter pripravo ocene učinkovitosti.

Na podlagi ugotovitev so priporočila predvsem sistemske narave – na področjih upravljanja, spremljanja in evalviranja, programskega načrtovanja in samega izbora projektov. Na podlagi izsledkov in rezultatov evalvacije so zato predlagali:

1. odpravo razpršenega pristopa k identifikacij potreb ni opredelitvi ciljev z oblikovanjem centralne vloge MZZ v izvajanju programskega okvirja;
2. opredeliti postopek programskega načrtovanja z namenom oblikovanja jasnih prednostnih področij, ciljve in pričakovanih srednjeročnih rezultatov ter opredeliti kazalnike rezultatov – pri tem še posebej izpostavljajo potrebo po ohranitvi pristopa »od spodaj navzgor«;
3. oblikovati cilje z enotnim logičnim okvirjem kot orodjem za zagotavljanje osredotočenosti ciljev in optimalne razporeditve virov;
4. urediti enotnega sistema spremljanja in evalviranja, utemeljenega na hierarhiji potreb, virov, aktivnosti in ciljev ter na ciljnih utemeljenih kazalnikov.

Četudi bi ti rezultati prišli zelo prav že kakšno leto nazaj, ko se je snovalo novo Resolucijo o MRS in HP do leta 2030 – roko na srce, celovito spremljanje in evalvacija izvajanja MRS bi morala biti del obstoječega model že od vsega začetka – še ni nič zamujenega. Resolucija, zakon in strategija so v različnih fazah nastajanja, tako, da jih bo še možno izboljšati. K temu bo lahko prispevala še ocena izvajanja MRS v Sloveniji s strani OECD DAC, katero prav tako pričakujemo pred parlamentarnimi počitnicami.

Podrobneje o vsebini evalvacije na spletni strani MZZ, kjer so objavljeni vsi dokumenti (predstavitev rezultatov evalvacije, povzetek in končno poročilo ter dodatek h končnemu poročilu.)

Prispevek Z evalvacijo korak k izboljšanju učinkovitosti slovenskega razvojnega sodelovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni leta 2016 je 22 držav predstavilo prostovoljne nacionalne ocene (Voluntary National Reviews (VNR)) – poročila o stanju njihovih prizadevanj za izvajanje, spremljanje in pregled izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Poročila so namenjena pokrivanju stanje doseganje 17 globalnih ciljev v vsaki državi, ki poroča, in da se zagotovi pregled procesov, načrtovanih za oceno nacionalnega napredka pri tem.

Kratko poročilo o pregledu 22 nacionalnih poročil, ki sta ga pripravila IIED in EVALSDGs, se osredotoča na to, kako je vsak naslovil vlogo in pomen evalvacije. Poročilo ugotavlja, da je v večini nacionalnih poročil le malo ozaveščenosti, kaj evalvacija sploh je in kako bi se lahko uporabila v podporo Agendi 2030. Ker bodo številne druge države kmalu predstavile svoja nacionalna poročila, lahko obstoječi dokument okrepi in izboljša poročanje o VNR v prihodnje.

Postopki za ocenjevanje, evalvacijo, bodo igrali ključno vlogo v nacionalnih in globalnih pregledih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. IIED in EVALSDGs objavljata serijo kratkih poročil o vrednotenju, namenjenih spodbujanju učinkovitega ravnanja in uporabe evalvacije pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, njihovem spremljanju in pregledu.

Celotno poročilo

Prispevek Evalvacija: zamujena priložnost v prvem nizu prostovoljnih nacionalnih ocen doseganja ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je sprejel Načrt evalvacij mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije za leto 2016, v katerem je predvideno, da se bodo v letu 2016 začele priprave na evalvacijo slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja v Črni gori za obdobje 2013 do 2016.

Načrt je pripravljen na podlagi Evalvacijske politike mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in vključuje tudi okviren načrt dejavnosti za naslednji dve leti.

Prispevek Kaj bo MZZ evalviral v letu 2016? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.