95-minutni film v angleškem jeziku z angleškimi podnapisi si bo mogoče ogledati kadarkoli med 3. in 11. junijem.  Povezavo do filma, ki bo na voljo od 3. 6. od 19.00 naprej, si je mogoče zagotoviti na tej povezavi.

Praznovanje ob dnevu okolja bodo popestrili s sproščeno Čist-E-debato z mednarodno zasedbo, ki bo potekala v živo na njihovi Facebook strani v četrtek, 4. junija, ob 17.00.

Prispevek Brezplačni ogled filma Zgodba o plastiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V povprečju ljudje, ki živijo na Zahodnem Balkanu izgubijo do 1,3 leta življenja zaradi onesnaženja zraka. Ravni trdih delcev, ki prihajajo iz prahu, saj in dima, in so tesno povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, so v regiji lahko tudi do petkrat večje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Povprečne koncentracije delcev PM2,5 so v vseh razen enem izmed 19 mest presegale smernico WHO za raven do 10 μg/m3. Dnevna meja PM10 40μg/m3, kot jo določa nacionalna zakonodaja, je bila presežena med 120 in 180 dnevi na leto, še posebej pozimi. Za primerjavo, države članice Evropske unije ne smejo preseči teh ravni na več kot 35 dni na leto.

»Prejšnjo zimo sem hotel narediti snežaka in se kepati, ampak nismo mogli ven. Včasih moramo nositi maske in pokrivati svoje obraze s šali,« je povedala 9-letna Sarah Kaidić iz šole Isak Samokovlija v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini med medijskim obiskom ob Svetovnem dnevu okolja. »Zelo sem jezen na ljudi, ki vodijo velike tovarne – ni jim mar za zdravje nikogar« je povedal njen sošolec Arijan Haverić.

»Pozorni moramo biti na različne tipe onesnaženja zraka in njihove posledice za zdravje,« je povedala pulmologinja in alergologinja  Zehra Dizdarević, ki zdravi paciente z boleznimi pljuč, kot sta bronhitis in pljučnica.

Glavni vir emisij trdnih delcev so termoelektrarne, ki uporabljajo nizkokakovostni lignit in ogrevanje gospodinjstev. Več kot 60 odstotkov ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu, uporablja za ogrevanje svojih domov trdna goriva, kot sta premog ali les, le 12 % stavb pa je povezano v četrtne ogrevalne sisteme.

Rešitev za onesnaženje zraka mora torej biti tudi zmanjšanje energetske revščine, tako da se naredi čisto energijo bolj dostopno, poudarja poročilo. Povprečna gospodinjska poraba za elektriko v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu je na meji ali pod mejo energetske revščine. Potrebni so ukrepi za prepoved starih vozil, ki zelo onesnažujejo in uvedba čistih alternativ za prevoz. Poročilo poziva tudi k strožjim predpisom in omejitvam za termoelektrarne. Trenutno na Zahodnem Balkanu deluje 15 aktivnih termoelektrarn.

Vir: ZN Okolje, World Environment Day

Prispevek Energetska revščina in onesnaženje zraka na Zahodnem Balkanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto okrog 7 milijonov ljudi prehitro umre zaradi bolezni, katerih vzrok je onesnaženje zraka. Torej 800 ljudi vsako uro ali 13 vsako minuto umre zaradi umazanega zraka, ki ga dihajo. Približno 4 milijonov teh smrti se zgodi v Azijski in Tihomorski regiji.

Poročilo Global Assessment Report on Disaster Risk Reduction 2019, ki ga je ta mesec objavila pisarna ZN za zmanjševanje tveganja katastrof še nadalje izpostavlja kako grožnje, kot so onesnaženje zraka, bolezni, potresi, suše in podnebne spremembe skupaj in druga drugo krepijo pri njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolja.

»Ljudje in viri po celem svetu so izpostavljeni rastoči mešanici tveganj in groženj, v krajih, kjer to prej ni bilo zabeleženo. Vročinski valovi skupaj s sušnimi pogoji lahko sprožijo intenzivne naravne požare, ki povzročajo visoke ravni onesnaženja zraka … kompleksne medsebojne povezave različnih naravnih in s strani človeka povzročenih dogodkov in procesov, ustvarjajo popolno nevihto,« pravi poročilo.

»Kot ena izmed najbistvenejših okoljskih nevarnosti po podnebnih spremembah, onesnaženje zraka prispeva h globalnemu bremenu bolezni skozi atmosferske koncentracije toplogrednih plinov in njihovih predhodnikov, posebej materiali, težke kovine, ozon in s tem povezani vročinski valovi …« dodaja poročilo.

Tukaj je pet načinov, na katere katastrofe, naravne ali industrijske, lahko povzročijo ali zaostrijo onesnaženje zraka:

• Naravne katastrofe na urbanih območjih sprožajo tehnološke nesreče,
• katastrofe olajšajo izpuste nevarnih materialov,
• povečani izpusti akumuliranih materialov, ki onesnažujejo (v požarih, vulkanskih izbruhih, cunamijih in potresih),
• rodovitno območje za mikrobe in plesni, ki se prenašajo po zraku (denimo po poplavah),
• povečane suše lahko izzovejo prašne nevihte.

Članek si v celoti v angleščini lahko preberete tukaj.

Vir: ZN Okolje, World Environment Day

Prispevek Svetovni dan okolja: Kako katastrofe prispevajo k onesnaženju okolja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnja tema svetovnega dneva varstva okolja, ki ga obeležujemo danes, 5. junija, se glasi ”Povežimo ljudi z naravo”. Kanada kot država gostiteljica, ki je temo določila, s tem vse ljudi poziva, da odidejo v naravo, uživajo v njeni lepoti in razmislijo o odnosu z njo ter odvisnosti od nje. Kot navajajo na spletni strani Združenih narodov več kot milijarda ljudi po vsem svetu svoj delovni dan preživi povezano z naravo, posledično pa zaradi morebitnih posegov v ekosisteme, vremenskih razmer, onesnaževanja, klimatskih sprememb in izkoriščanja kot prvi utrpijo posledice.

Dostopnost in kvaliteto vode, hrane, energije ter surovin, ki omogočajo preživetje naši družbi, nam zagotavlja in pogojuje naše okolje. Zato je varovanje okolja ter zagotavljanje okoljske trajnosti tako pomembno za sedanje in prihodnje rodove. Ker pa reke, gozdovi in zrak ne poznajo meja, terjajo okoljski izzivi globalne odgovore. Ob tej priložnosti zunanje ministrstvo tako ponovno opozarja na pomen Pariškega podnebnega sporazuma in poziva k njegovemu polnemu uresničevanju.

Slovenija, ki sodi med države z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti v Evropi, hkrati pa razpolaga z velikim gozdnim ter vodnim bogastvom, si v mednarodni skupnosti aktivno prizadeva za povišanje naporov za varovanje okolja in ohranjanje narave. Poleg polne podpore  uresničevanju zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je do današnjega dne ratificiralo že 147 podpisnic, veliko pozornosti usmerjamo v povezovanje okoljskih tematik z delovanjem na področju človekovih pravic, pa tudi s krepitvijo miru in varnosti.

Letošnje leto zaznamuje sprejem resolucije o človekovih pravicah in okolju, ki je prvič v dokumentih OZN opredelila povezavo med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in udejanjanem človekovih pravic. Prav tako bo letos v ključno fazo odločanja na ravni OZN prešla pobuda, da se 20. maj razglasi za Svetovni dan čebel. Ta poudarja nenadomestljivo vlogo opraševalcev ter pomen ekosistemskih storitev za našo družbo. Pomemben dosežek v regionalnem pogledu pa je namenitev skoraj desetine slovenskega obalnega pasu za trajnostno rabo obale in morja ter vzpostavitev zelenega koridorja.

Prispevek Ob svetovnem dnevu okolja: Del narave smo tudi ljudje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.