Projekt REINSER (Refugees Economic Integration through Social Enterpreneurship) – program Interreg Adrion – “Usposabljanje beguncev/prosilcev za azil za lažjo integracijo v delovni proces” se ukvarja z ekonomsko integracijo beguncev skozi socialno podjetništvo. Vodilni partner projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Projektni partner je tudi Primorski tehnološki park, s katerim je Zavod za globalno učenje in razvoj projektov sklenil sporazum o izvajanju projekta.

Igre so univerzalne. V vseh delih sveta in v vseh kulturah se ljudje igrajo. Tako je padla ideja, da spoznamo tradicionalne igre nam oddaljenega sveta in ga na zabaven način približamo ljudem v Sloveniji, preko zabavnih, družinskih namiznih iger. Pri tem so v procesu sodelovali prosilci za azil iz teh dežel.

(c) Fotografija Zavod Global

Pomemben člen je organizacija, ki se profesionalno ukvarja z razvojem družabnih iger. V ta namen smo sodelovali s podjetjem Value Add Games. Oni so vodili proces razvoja od začetka do konca.

Že sam proces zamisli igre v resnici ni enostaven. Gre za rahlo zapleten in zelo kreativen proces in rek, da več glav več ve, je pri tem delu zelo na mestu. Še posebej je pomembno, da v proces vključimo ljudi, ki vedo to, česar (razvijalci iger) ne vedo. In pri tem so bili prosilci za azil vključeni. Zanje smo izvedli 15 delavnic, ki so bile razdeljene v sklope (1) uvod oz. predstavitev iger, (2) razvoj iger in (3) trženje ter prodaja iger.

(c) Fotografija Zavod Global

Na koncu je sledilo intenzivno testiranje, oblikovanje in tiskanje iger. Že v tem mesecu pričakujejo 1000 kosov medkulturnih iger, ki bodo šle v promet.

Vir: Zavod Global, pripravil AK

Prispevek Razvoj medkulturnih družabnih iger preko delavnic s ciljno skupino je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo z naslovom  Najmanj zaščiteni, najbolj prizadeti: migranti in begunci se med pandemijo covida-19 soočajo z izrednimi tveganji  dokumentira povečanje ogroženosti teh skupin v zadnjega pol leta, poudarja pa tudi, da se zaradi pandemije obstoječi izzivi, s katerimi se soočajo migranti, še zaostrujejo in tveganja za zdravje in varnost še povečujejo.

Poročilo vsebuje številna priporočila vladam, kako naj ukrepi glede covida-19 kar najbolje varujejo vsakogar, vključno z zagotavljanjem, da se ukrepi za nadzorovanje pandemije ne zlorabijo za nehumano ravnanje z migranti in begunci.

Prispevek Poročilo Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca opozarja, da so migranti in begunci najbolj prizadete osebe med krizo Covida-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Sloveniji je bilo v letu 2019 registriranih 0,6 % prvih prosilcev za azil v EU oz. 3615 ljudi, kar je 29-odstotno povečanje glede na leto 2018, ko je bilo registriranih 2800 novih prosilcev za azil. Za mednarodno zaščito je v Sloveniji lani zaprosilo 1010 Alžircev (28 % vseh prosilcev v Sloveniji), 720 Maročanov (20 %) in 520 Pakistancev (14 %).

Podatki Eurostata so zaokroženi na 5 oseb.

Celotno poročilo je dostopno na spletu.

Prispevek V letu 2019 je za mednarodno zaščitov EU zaprosilo 612.700 ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V priročniku je predstavljen projekt Slovenske filantropije v okviru katerega je bila izvajana psihosocialna podpora mladim in otrokom beguncem ter iskalcem azila skozi mladinsko delo. Priročnik v celoti (v angleščini): youth work in the context of migrant and refugee matters

Prispevek Priročnik: The contribution of youth work in the context of migration and refugee matters je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Poročilo je rezultat prvega od treh načrtovanih krogov evalvacije – tako imenovana baseline evalvacija, ki obsega 186 kazalnikov z različnih področij integracije. Naslednji evalvaciji se bosta izvajali v 2019 in 2021, po vsakem krogu pa sledi izdaja posameznih nacionalnih poročil in tudi skupnega evropskega poročila, ki primerja pregledane dimenzije integracijskih politik vseh 15 držav, ki sodelujejo v projektu NIEM. Poročilo pokriva stanje do 31. decembra 2016, podatki so bili zbrani v letu 2017, poročilo pa napisano v letu 2018.”

Poročilo se osredotoča na različne aspekte integracije: bivanje, enotnost družine in združitev družine, državljanstvo, nastanitev, zaposlitev, poklicno usposabljanje in izobraževanje, povezano z zaposlovanjem, zdravje, socialno varstvo, izobraževanje, učenje jezika in družbena orientacija, gradnja mostov in pospeševanje sodelovanja.

Več informacij in povezava do celotnega poročila na voljo na spletni strani Mirovnega inštituta.

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Mirovni inštitut objavil poročilo o evalvaciji integracije oseb s priznano mednarodno zaščito in prosilcev za azil je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Prosilci za mednarodno zaščito pri varuhinji človekovih pravic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Praznujemo številne pomembne dosežke, ki so za ljudi v Sloveniji in po svetu pomenili spremembo na bolje, povrnitev dostojanstva in vedenje, da niso sami. Vsi mi danes praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe,« je ob obletnici dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

»Dosegli smo številne zmage. Bili smo del mednarodnega gibanja, ki je doseglo sprejem statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ukinitev smrtne kazni v dveh tretjinah držav po svetu, zaradi preplavljenosti sveta z orožjem smo dosegli mednarodno pogodbo za nadzor trgovine z orožjem, odpravljali smo kulturo nasilja nad ženskami in – bili smo del gibanja, ki je doseglo izpustitev številnih zapornikov vesti, oprostitev obsojenih na smrt in dostojanstvo tisočim drugim.«

Ob obletnici so na Amnesty International objavili sporočilo za javnost, v katerem ocenjujejo, da je letošnje leto tako v svetu kot tudi v Sloveniji zabeležilo tudi vrsto nazadovanj. Na svetovni ravni v Amnesty ugotavljajo, da akcije svetovnih voditeljev, ki se imajo za »močne fante« in si obenem prizadevajo za sprejem do žensk sovražnih, ksenofobnih in homofobnih politik, ogrožajo že davno pridobljene svoboščine in pravice.

V Sloveniji pa Amnesty opaža, da tudi ni napredka glede dveh izpostavljenih področij: beguncev oziroma prosilcev za azil in položaja Romov. V primeru beguncev oziroma prosilcev za azil so zabeležili novo hudo kršitev. Na podlagi raziskave v Veliki Kladuši in Bihaću, ki so jo opravili junija letos, so ugotovili, da je slovenska policija v juniju izvajala prisilna vračanja nekaterih prosilcev za azil brez ustreznih postopkov. Gre za tako imenovane push backe, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Slovensko notranje ministrstvo njihove navedbe ves čas vztrajno zavrača, prav tako še niso prejeli že za časa prejšnje vlade obljubljenih rezultatov notranje preiskave.

Položaj Romov, ki v nelegalnih naseljih na JV države živijo v človeka nevrednih razmerah, ostaja tudi v 2018 nespremenjen. V slovenski Amnesty so že pred leti v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič omogočili dvema romskima družinama iz Škocjana in Ribnice, da s pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice iščejo pravico do dostojnega življenja ter pravico do pitne vode. Z odvetnikom Črtom Zavašnikom so se preko sodišč zoperstavili poizkusom prisilnih izselitev, rušenju romskih domov, neprimernemu urejanju prostora ter skušali zagotoviti dostop do elektrike.

Žalostno je, da vlada ne ukrepa, če za to ni zunanje prisile v obliki sodbe. O kršitvah človekovih pravic – in preprosto tegobah, ki jih posledično doživljajo naši romski sodržavljani, – pričajo življenjske usode. Usode, ki se pričnejo pisati v otroštvu. Na JV države komaj kakšen romski otrok konča osnovno šolanje, tudi zaradi bistveno težjih bivanjskih pogojev brez vode, elektrike in sanitarij. To je realnost mnogih nelegalnih romskih naselij, kjer otroci nalogo lahko delajo samo ob svečah – ali pa ne – in kjer brez vode in sanitarij težko zagotavljajo vsakodnevno higieno. Pojavljajo se tudi druge socialne stiske, ki izvirajo iz izjemne revščine. To ni človeka vredno življenje.

Objavljamo celotno sporočilo za javnost

Prispevek 30 let Amnesty International Slovenije: »Praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.