Covid-19: zemljevid ranljivosti Latinske Amerike in Karibov

SLOGA Admin — Wed, 27 Oct 2021 08:38:05 +0000

Obstajajo številni dejavniki, ki omejujejo sposobnost partnerskih držav, da se odzovejo in si opomorejo od pandemije covida-19. LATINDADD in Jubilee USA sta objavila nov spletni zemljevid, ki prikazuje in omogoča sledenje ranljivosti zaradi pandemije v 24 državah Latinske Amerike in Karibov – Atlas ranljivosti.

Orodje, ki prikazuje kazalnike v 12 razsežnostih, dolgove in fiskalne razmere, predstavlja močno vzpodbudo za širši pristop, ki presega raven dohodka, za določanje in ciljanje odziva na covid-19 in prizadevanja za okrevanje.

Pandemija covid-19 je močno prizadela partnerske države in izbrisala desetletja razvojnega napredka. Medtem ko se razvita gospodarstva že vračajo nazaj, bodo partnerske države potrebovale več časa, da si opomorejo. Skupni učinek prikriva velike razlike med državami. Napredna gospodarstva že okrevajo s podporo spodbujevalnih sredstev in razširjenega dostopa do cepiva. Predstavljajo 90 % od več kot 12 bilijonov dolarjev, porabljenih po vsem svetu v fiskalnih ukrepih za odziv na krizo.

Cilj zemljevida je spodbuditi razmislek in razpravo dosedanjih finančnih podpornih ukrepih mednarodne skupnosti ter kako jih bolje prilagoditi stopnji težavnosti, s katero se vsaka država sooča pri odzivu na pandemijo in okrevanjem.

Podatki bodo tudi dragoceno orodje za odločevalce in praktike, ki razvijajo in izvajajo javne politike, da bi okrevanje naredili odporno in zagotovili, da so države bolje pripravljene na soočanje s krizami javnega zdravja ter njihovimi gospodarskimi in razvojnimi posledicami v prihodnosti.

Ključne ugotovitve Atlasa ranljivosti:

Za več kot polovico držav je odvisnost od turizma višja od svetovnega povprečja.
Regionalne vlade so plačale obrestno mero za 7,5 % višjo od tiste, ki so jo plačale ZDA za zadolževanje na mednarodnih trgih.
Davčni prihodki kot delež gospodarstva so pod povprečjem v industrializiranih državah, razen v eni državi. V 6 državah je to manj kot polovica povprečja.
Večina držav je zabeležila prekomerno umrljivost za več kot 10 %, pri štirih državah pa so presegle 55 %. Povprečna presežna umrljivost je 2,7-krat višja kot v OECD.
V petih državah je stopnja precepljenosti proti covid-19 pod 5 % in le tri države so dosegle več kot 40 %.
Stopnja pokritosti s socialnim zavarovanjem je v več kot polovici anketiranih držav manj kot 12 % prebivalstva, v eni državi pa le nad 40 %.
Več kot 75 % držav kaže manjšo zmogljivost odziva na podnebne spremembe od svetovnega povprečja.
Več kot 20 % ljudi živi v revščini v vseh državah razen dveh, stopnje revščine pa so se v vseh državah od začetka pandemije povečale.

Več ugotovitev v povzetku (po področjih: zunanji, fiskalni, zasebni sektor, zdravstveni sistem, izobraževanje, zaposlovanje in socialna varnost, hrana in prehrana, podnebje, spol, revščina, neenakosti, duševno zdravje): Atlas of Vulnerability – Brief

Študije primerov:

Več informacij in spletna stran ATLAS RANLJIVOSTI: PANDEMIJA V LATINSKI AMERIKI IN KARIBIH.

Pripravila: PV
Foto: Posnetek zaslona Atlasa ranljivosti, Jubilee USA Network

Prispevek Covid-19: zemljevid ranljivosti Latinske Amerike in Karibov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdali bomo Vodnik po Post-Cotonoujskem sporazumu

Platforma SLOGA — Thu, 01 Jul 2021 07:22:19 +0000

Post-Cotonoujski sporazum, novi sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS, prej znan kot Skupina držav AKP) označuje formalni zaključek pogajanj o sporazumu po Cotonouju, ki določa okvir političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja za naslednjih dvajset let. Novi sporazum bo okrepil sposobnost OACPS-EU za skupno delovanje pri vprašanjih globalne razsežnosti, kot so okoljske in podnebne spremembe, migracije in mobilnost, mir in varnost.

Cilj Post-Cotonoujskega sporazuma je omogočanje aktivnega sodelovanja številnih akterjev v partnerskem dialogu in procesih sodelovanja, vključno s parlamenti, lokalnimi oblastmi, civilno družbo in zasebnim sektorjem. Da bi spodbudil močno sodelovanje civilne družbe (tako v Evropi kot v državah AKP) v fazah izvajanja in spremljanja, je CONCORD Europe, evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj razvil Insider’s Guide to the Post-Cotonou Agreement. Namen tega priročnika je uporabniku prijazno orodje, ki pojasnjuje ključne dele sporazuma, zakaj mora civilna družba sodelovati s sporazumom in kaj lahko organizacije civilne družbe storijo na področju zagovorništva.

SLOGA pripravlja slovensko različico vodnika, ki bo izšel 8. julija.

Namen tega priročnika je uporabniku prijazno orodje, ki pojasnjuje ključne dele sporazuma, zakaj mora civilna družba sodelovati s sporazumom in kaj lahko organizacije civilne družbe storijo na področju zagovorništva.

Ob izdaji vodnika CONCORD Europe in Platforma SLOGA v okviru Presidency Project, Projekta predsedovanja EU, vabita na spletni dogodek

Vodič po Post-Cotonoujskem sporazumu

v četrtek, 8. julija, med 14. in 16. uro

Udeležence dogodka bo pozdravil direktor Platforme SLOGA Albin Keuc, direktorica CONCORD Europe Tanya Cox pa bo prispevala uvodne misli. V razpravi med drugimi bodo sodelovali:

Sandra Bartelt (DG INTPA)

Muhammed Lamin Saidykhan (Africans Rising) kot predstavnik civilne družbe iz Afrike

Josaia Osborne (Programme PIANGO) kot predstavnik civilne družbe Pacifika

Joyce Naar (ACP Civil Society Forum) kot predstavnica civilne družbe Karibov

Dogodek bo moderirala Irena Jager Agius, svetovalka ACP in predstavnica slovenskega predsedovanja EU.

Dogodek bo v angleščini, poskrbljeno bo za prevod v portugalščino, španščino in francoščino.

V razpravi se bodo osredotočili na naslednja vprašanja:

Kateri so glavni izzivi civilne družbe pri vključevanju v uresničevanje Post-Cotonoujskega sporazuma?
Katere so glavne priložnosti civilne družbe za vpliv na proces soustvarjanja, ki krepi obojestransko koristna partnerstva v okviru Post-Cotonouja?
Kako priti do konkretnih mehanizmov za udeležbo civilne družbe in kakšna je vloga civilne družbe v krepitvi transformativnega uresničevanja Post-Cotonouja?

Prijavite se tu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Izdali bomo Vodnik po Post-Cotonoujskem sporazumu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Karibi – Platforma SLOGA

Covid-19: zemljevid ranljivosti Latinske Amerike in Karibov

Izdali bomo Vodnik po Post-Cotonoujskem sporazumu