Dokument je nastal na podlagi razprav, izkušenj in idej organizacij civilne družbe, prejemnic sredstev v okviru projekta PROTEUS, govorcev in govork ter drugih udeležencev_k konference. Je skupno delo vseh, ki so sodelovali, in odraža njihove glasove ter spoznanja iz praktičnega dela.

Dokument je potrdila Evropska komisija, zato ga z veseljem delimo naprej. Upamo, da vam bo prišel prav pri vašem delu.

📄 Dokument Ljubljana Messages lahko prenesete TUKAJ

Projekt PROTEUS sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali organa, odgovornega za dodeljevanje sredstev.

Prispevek Ljubljana Messages: skupna sporočila za obrambo demokracije in prostora civilne družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

8. 9. je v konferenčni dvorani ljubljanskega CITY hotela potekal zaključni dogodek projekta PROTEUS (2023-2026), ki je z odmevnim mednarodnim panelom z naslovom kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje? postregel s poglobljeno razpravo o stanju demokracije, njenem varovanju, izzivih svobode medijev ter širših evropskih in družbenih pritiskih. Panel je zbral ugledne strokovnjake s področij medijev, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki so ponudili ostre analize in konkretne poglede na trenutno družbeno dogajanje.

Demokracija kot proces in nevarnost, da se degradacija normalizira

Dušan Stojanovič (poslanska skupina SVOBODA), je izpostavil, da je demokracija v svojem bistvu proces. Opozoril je na nevarnost postopne degradacije demokratičnih standardov, na katere se kot družba prepogosto navadimo in jih sprejmemo kot nekaj samoumevnega. K temu prispeva tudi manipulativna logika »deli in vladaj«, kjer ekstremizem ponuja lažne, preproste odgovore ter posameznike odvrača od lastnega premisleka in odgovornosti. Posebej oster je bil do vsakdanje floskule »takšna je pač politika«, saj prav normalizacija takšnega mišljenja odpira vrata nižjim demokratičnim standardom.

Da se demokracija ne ruši čez noč, temveč nazaduje počasi in neopazno, je v svojem video prispevku poudarila tudi Irena Joveva, poslanka Evropskega parlamenta. Spomnila je na ključno dejstvo, da demokracija ne pripada vladam in institucijam, temveč ljudem, kar od vseh nas zahteva aktivno odgovornost in državljansko držo.

Novinarstvo pod pritiskom in medijska svoboda

Na nevarnosti, s katerimi se soočata sodobno novinarstvo in svoboda medijev, je opozorila Helena Milinković, novinarka RTV Slovenija in predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Sklicujoč se na tragičen primer umora malteške novinarke Daphne Caruane Galizie je skozi slovenski kontekst in prizmo polarizacije okrog RTV Slovenija ponazorila, kako daleč lahko segajo pritiski na neodvisne medije. Poudarila je, da svoboda medijev ni trajno zagotovljena pravica, temveč vrednota in odgovornost, ki jo je treba vedno znova dosegati ter braniti.

Civilna družba, demokratična pismenost in širši evropski kontekst

Simon Delakorda (INePA) je razpravo razširil na področje delovanja civilne družbe in opozoril, da krčenje prostora civilne družbe ni le preprosto vprašanje delitve na levico in desnico. Tudi nominalno liberalne in demokratične politične sile namreč niso vedno pripravljene brezpogojno ščititi svobodnega prostora civilne družbe. Poudaril je pomen globoke demokratične kulture in pismenosti. Institucije same po sebi namreč ne zadostujejo, če nimamo družbene zavesti in pripravljenosti, da jih dejansko varujemo.

Mednarodno dimenzijo je prispeval Daniel Hegedüs, ki je opozoril na zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavamo po letu 2024 – ko se demokratično nazadovanje iz nacionalnih politik vedno bolj preliva v same institucije Evropske unije. Opozoril je, da avtoritarni pritiski in odmiki v ključnih državah, kot sta Francija ali Nemčija, ne ogrožajo le posameznih držav, temveč lahko resno ogrozijo celoten evropski projekt.

Mednarodna konferenca “Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje” je tako s pestrim naborom perspektiv pokazala, da je ohranjanje demokratičnih vrednot skupna odgovornost politike, civilne družbe, medijev, prav tako pa tudi slehernega posameznika.v

Dogodek se je zaključil v duhu nadaljnjega povezovanja, skupnega razmisleka in krepitve odpornosti demokratičnih struktur tako v Sloveniji kot širšem evropskem prostoru.

Dogodek je fotografiral: Bojan Brajkovič

Prispevek PROTEUS 2026: Demokracija ni samoumevna. Je proces, ki ga moramo nenehno braniti. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca je bila predvsem praznovanje dosežkov organizacij, ki so skozi svoje projekte dokazale, da lahko lokalne pobude pomembno vplivajo na kakovost demokracije in družbeno povezanost v Evropi.

Razstava zgodb, ki spreminjajo skupnosti

Že ob prihodu je udeležence pričakala digitalna razstava fotografij, plakatov, publikacij in drugih vizualnih gradiva, ki so jih na dogodek prinesli predstavniki organizacij iz Slovenije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Razstava je ponudila vpogled v raznolikost projektov, podprtih v okviru programa PROTEUS, ter njihove učinke v lokalnih skupnostih po vsej regiji.

Razstava je obiskovalcem ponudila vpogled v raznolikost projektov in ljudi, ki stojijo za njimi, obenem pa ustvarila sproščeno okolje za mreženje in izmenjavo izkušenj.

Namesto klasične predstavitve rezultatov so organizacije svoje zgodbe pripovedovale skozi konkretne primere sprememb v lokalnih skupnostih. Razstava je tako simbolično pokazala, kako lahko evropske vrednote zaživijo v vsakdanjih okoljih po vsej Srednji in Vzhodni Evropi.

Uvodni nagovori: demokracija potrebuje močno civilno družbo

Udeležence sta pozdravila Max Zimani, direktor platforme SLOGA, in Veronika Zimová, višja programska koordinatorka pri German Marshall Fundu, vodilni organizaciji projekta PROTEUS.

V svojih nagovorih sta poudarila pomen medsebojnega učenja, čezmejnega sodelovanja in vloge organizacij civilne družbe pri zaščiti demokratičnih vrednot. Ob zaključevanju projekta sta izpostavila, da trajnost rezultatov ni odvisna le od zaključka posameznih aktivnosti, temveč predvsem od povezav, znanja in partnerstev, ki so nastala med organizacijami.

Od zgodb o uspehu do skupnega učenja

V nadaljevanju so predstavniki organizacij sodelovali v krogu skupnostne refleksije, kjer je vsaka organizacija predstavila eno pomembno zmago in en izziv, s katerim se je srečala med izvajanjem projekta.

Predstavitve so pokazale, da se organizacije, ne glede na nacionalni kontekst, pogosto soočajo s podobnimi vprašanji: kako vključiti nove skupine prebivalcev v demokratične procese, kako graditi zaupanje v skupnosti in kako zagotavljati dolgoročno odpornost organizacij civilne družbe.

PROTEUS Learning Marketplace: prostor za evropske rešitve

Osrednji del dneva je predstavljal interaktivni »PROTEUS Learning Marketplace«, kjer so se udeleženci izmenično pridruževali tematskim omizjem in skupaj iskali odgovore na štiri ključna vprašanja:

• Katera je najpomembnejša organizacijska sprememba vašega projekta, ki bi jo bilo smiselno prenesti po vsej Evropi?
• Katero priporočilo bi morale evropske institucije sprejeti za učinkovitejšo podporo odpornosti civilne družbe?
• Katera konkretna aktivnost projekta je najbolj okrepila demokratično participacijo v vaši skupnosti?
• Katera metoda, orodje ali praksa iz vašega projekta je resnično prenosljiva v druge države in zakaj?

Razprave so razkrile bogastvo praktičnih izkušenj in inovativnih pristopov. Organizacije so izpostavljale pomen soustvarjanja z lokalnimi skupnostmi, vključevanja mladih, uporabe participativnih metod ter razvoja trajnih partnerstev med civilno družbo, lokalnimi oblastmi in izobraževalnimi institucijami.

Posebej dragoceno je bilo spoznanje, da številne uspešne rešitve niso vezane na nacionalni kontekst, temveč jih je mogoče prilagoditi in uporabiti tudi drugod po Evropi.

Od idej do Sporočil iz Ljubljane

Ugotovitve prvega dne konference niso ostale zgolj del razprav. Skupaj z ugotovitvami drugega dne srečanja – konference z naslovom Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje so predstavljale osnovo za pripravo dokumenta Ljubljana Messages, ki povzema ključna priporočila, izkušnje in sporočila organizacij civilne družbe evropskim odločevalcem.

Dokument predstavlja skupen glas organizacij, ki delujejo na terenu in vsakodnevno prispevajo h gradnji vključujočih, odpornih in demokratičnih skupnosti.

Večer priznanj in praznovanja dosežkov

Prvi dan se je zaključil z večerjo v legendarni ljubljanski gostilni Šestica, kjer so udeleženci v bolj sproščenem vzdušju nadaljevali pogovore in krepili mednarodne povezave.

Poseben trenutek večera je bila razglasitev zmagovalke za najboljši projekt. To je prejela organizacija Reka.si. O nagrajencu so odločali sami prejemniki podpore, ki so s svojim glasovanjem prepoznali izjemen prispevek organizacije k uresničevanju ciljev projekta ter krepitvi aktivnega državljanstva in družbene odpornosti v lokalnem okolju.

Za tekoč potek celotnega dne je skrbel moderator Sašo Kronegger, ki je skozi premišljeno moderacijo povezoval raznolike vsebine, govorce in udeležence ter ustvarjal prostor za odprt dialog, sodelovanje in skupno refleksijo.

Skupnost, ki ostaja

Zaključna konferenca je še enkrat pokazala, da je največja vrednost projekta PROTEUS skupnost organizacij in posameznikov, ki verjamejo v moč sodelovanja, demokracije in aktivnega državljanstva. Čeprav se projekt formalno zaključuje, so povezave, znanja in navdih, ki so nastali med sodelujočimi organizacijami, trdni temelji za prihodnje pobude in nadaljnje krepitev civilne družbe po Evropi.

PROTEUS se zaključuje, njegovo sporočilo pa ostaja jasno: močna, povezana in odporna civilna družba je eden ključnih stebrov evropske demokracije.

Prispevek PROTEUS: ko evropska solidarnost krepi demokracijo od lokalne do evropske ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti« globalne izzive bliža vsakdanjemu življenju in se dotika tem kot so podnebna pravičnost, socialna vključenost in enakost spolov, z izkušnjami ljudi iz njihovih lokalnih skupnosti. Osredotoča se na preoblikovanje pasivne ozaveščenosti v aktivno soodgovornost.

Namesto da solidarnost obravnavamo kot dobrodelnost, s projektom skušamo poudariti medsebojno povezanost družbenih in okoljskih izzivov. Udeležence_ke spodbujamo, da te povezave prepoznajo sami_e ter razmislijo o svoji vlogi in odgovornosti pri njihovem reševanju.

Z uporabo uličnih metod projekt prenaša učenje iz tradicionalnih okolij v javni prostor. S pomočjo nizkopražnih aktivnosti, kot je »Globalna dnevna soba«, vabi ljudi k neformalnim pogovorom, ki se postopoma razvijejo v poglobljen dialog in vodijo do konkretnih lokalnih pobud.

Dodana vrednost projekta je vključevanje mednarodnih študentov in študentk, ki živijo v Sloveniji ter prinašajo poglede in izkušnje držav globalnega juga. To prispeva k bolj vključujočemu in uravnoteženemu razumevanju globalnih vprašanj, ki temelji na življenjskih izkušnjah.

S posebnim poudarkom na mladih, ženskah in osebah z manj priložnostmi, projekt spodbuja razvoj kritičnega mišljenja ter udeležence_ke motivira k praktičnim spremembam vedenja v vsakdanjem življenju. Povezuje izobraževanje, dialog in konkretno delovanje v praksi, s čimer prispeva k oblikovanju bolj vključujočih, odpornih in trajnostnih skupnosti.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 3 – Zdravje in dobro počutje
• SDG 4 – Kakovostno izobraževanje
• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 10 – Zmanjšanje neenakosti
• SDG 11 – Trajnostna mesta in skupnosti
• SDG 13 – Podnebni ukrepi

Proračun projekta

16.656,00 €

Več informacij na povezavah:
Spletna stran projekta
Instagram
info@mojamavrica.si

❦ ❦ ❦

Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti je projekt, ki ga izvaja Zavod Moja mavrica v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Zavod Moja mavrica – Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 3. oktober 2025 – Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je uspešno izvedla spletno izobraževanje za učitelje, vzgojitelje, mentorje in koordinatorje v sklopu natečaja Evropa v šoli. Udeleženci so na izobraževanju, ki ga je vodila Tanja Povšič, prejeli ključne napotke za organizacijo in koordinacijo natečaja ter nasvete glede priprave del in upoštevanja pravil.

Med glavnimi poudarki so bili pravilna priprava izdelkov (format, nosilec, dolžina besedila), vloga mentorjev, postopki prijave in roki – prijavnice je treba oddati do 3. novembra 2025, dokončana dela pa do 6. februarja 2026. Posebej je bilo izpostavljeno tudi, da bo letošnji likovni natečaj prvič vključeval spletno glasovanje.

Letos pri literarnem natečaju sodelujejo tudi člani Društva Bralna značka Slovenije: Igor Longyka, Miha Mohor in mag. Tilka Jamnik. ZPMS bo na prošnjo koordinatorjev ali mentorjev izdala potrdila o sodelovanju, ki štejejo kot dokazilo o dodatnem strokovnem delu po pravilniku o napredovanju v vzgoji in izobraževanju.

Izobraževanje je potrdilo, da Evropa v šoli ostaja pomemben program za spodbujanje ustvarjalnosti, razumevanja evropskih vrednot in medkulturnega dialoga med mladimi.

Več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek ZPMS krepi znanje mentorjev in učiteljev v okviru natečaja Evropa v šoli je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Piše: Robin Dewa, predsednik društva Bodi svetloba.

Več o DBS:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropska civilna družba za večje mednarodno razvojno sodelovanju EU in njenih članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zavod Krog, član platforme SLOGA, je skupaj s štirimi partnerji – Sindikat novinarjev Hrvaške, SNH, Zveza Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije (Srbija), Mediacentar Sarajevo in Društvo novinarjev Slovenije, DNS s sofinanciranjem Evropske unije – pričel z novim triletnim projektom »Ženske v medijih«, 2025-2028, v katerem se borijo za ustavitev nadlegovanja na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Čeprav je vprašanje nasilja nad ženskami na delovnem mestu v medijih globalno vprašanje in je prisotno tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, so podatki, ki bi to trditev potrjevali in posledično spremljali izboljšanje razmer, precej skopi. Ženske v medijih se pogosto ne počutijo varne, da bi spregovorile, predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, izgube zaposlitve ali da ne bodo prejele potrebne podpore.

S projektom želijo to spremeniti in dolgoročno vplivati na politike, prakso in kulturo v medijskih organizacijah. Izvedli bodo primerjalno raziskavo med državami, razvili Pravilnik za določitev standardov na tem področju, izmenjevali dobre prakse med partnerskimi državami, potekalo bo mednarodno sodelovanje novinarjev in strokovnjakov, ozaveščanje, zagovorništvo in izobraževanje za ustrezne medijske strokovnjake o tem, kako prepoznati in obravnavati primere spolnega nadlegovanja.

»Gre za prvi tovrstni regionalni projekt, ki tako celovito obravnava problematiko nadlegovanja na delovnem mestu v medijih in vzpostavlja temelje za dolgoročne sistemske spremembe. Združuje medijske organizacije, sindikate, akademske ustanove in neodvisne strokovnjake z namenom sistemskih sprememb v medijskih hišah«, je o projektu povedala direktorica Zavoda Krog, mag. Emina Hadžić.

Vir:

❦ ❦❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zavod Krog skupaj s partnerji začel nov projekt »Ženske v medijih« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropski parlament je 7. maja 2025 sprejel poročilo o prenovi večletnega finančnega okvira EU, ki bo določil proračunske usmeritve od leta 2028 do 2035. Gre za ključno fazo v pripravi novega dolgoročnega proračuna EU, ki ima pomembne posledice za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč ter vlogo civilne družbe.

V poročilu, pripravljenem na pobudo Parlamenta (t. i. poročilo INI), poslanci pozivajo k okrepitvi razvojne pomoči, ohranitvi samostojnega programa za humanitarno pomoč in večjem vključevanju organizacij civilne družbe, kot to določa člen 11 Pogodbe o EU. Poudarjajo, da morajo biti zunanji ukrepi EU skladni z vrednotami, kot so človekove pravice, enakost in trajnostni razvoj.

Organizacija CONCORD, krovna mreža evropskih NVO za razvojno sodelovanje, je pomembno prispevala k oblikovanju stališča Evropskega parlamenta. Kot članica platforme SLOGA je aktivno sodelovala s poslanci in opozarjala na pomen proračuna, osredotočenega na ljudi in planet.

Kljub pozitivnim poudarkom poročilo odpira tudi skrb vzbujajoča vprašanja. Med njimi so predlogi pogojevanja dostopa do sredstev, pomanjkanje osredotočenosti na najbolj ranljive države in nezadostna izpostavljenost enakosti spolov v zunanjem delovanju EU.

Poročilo sicer ni pravno zavezujoče, vendar bo predstavljalo pomembno politično izhodišče pri pripravi uradnega predloga Evropske komisije, ki naj bi bil predstavljen julija 2025.

Več & vir:

❦ ❦❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Oblikovanje dolgoročnega proračuna EU: Ključne ugotovitve iz poročila INI Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Rok se izteče 20. maja 2025 ob 12. uri.

Na voljo je še več kot 9,4 milijona evrov ESRR sredstev, in sicer za projekte, ki spodbujajo prilagajanje podnebnim spremembam, preprečevanje tveganj in nesreč ter prehod na krožno gospodarstvo.

Sredstva za 2. in 3. prioriteto so z nedavno odobritvijo 11 projektov že v celoti porabljena.

Vir & več:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Interreg Slovenija – Avstrija 4. rok javnega razpisa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z delavnicami do znanja in motivacije

V okviru projekta smo izvedli 7 interaktivnih delavnic v zadnjih letnikih srednjih šol različnih smeri, med drugim za programe ekonomski tehnik, gradbeni tehnik, avtoserviser, inštalater, obdelovalec kovin, logistični tehnik in tehnik mehatronike. Delavnic se je skupaj udeležilo 127 mladih, ki so bili opremljeni z informativnimi gradivi in spodbujeni k razmisleku o svojih kariernih možnostih, vlogi v družbi ter pomenu vključevanja.

(slika letaka)

Tudi na spletu – ozaveščevalna kampanja

Za dosego širšega kroga mladih smo na socialnih omrežjih pripravili tudi serijo štirih objav v katerih smo predstavili, kdo so mladi z manj priložnostmi, kakšne ovire jih zaznamujejo ter zakaj “enakost ni enako enakopravnost”. Namen objav je bil spodbuditi razumevanje, empatijo in aktivno vključevanje mladih v ustvarjanje bolj pravične družbe.

Možnost kariernega svetovanja

Pomemben del projekta je bila tudi možnost individualnega kariernega svetovanja (po zaključenih delavnicah), kjer so mladi prejeli konkretne usmeritve glede nadaljnjega izobraževanja, zaposlitvenih možnosti ter evropskih programov, kot so Erasmus+ (mladinska izmenjava, usposabljanje za mladinske delavce, Discover EU), Evropska solidarnostna enota (prostovoljski program), SCI mednarodni tabori in druge oblike neformalnega izobraževanja ter mobilnosti.

Dolgoročni učinki projekta

Dolgoročno bo projekt prispeval k večji prepoznavnosti mednarodnih programov in prostovoljstva med mladimi, še posebej tistimi iz manjših mest in podeželskih območij, kjer so informacije pogosto manj dostopne. Pričakujemo večjo vključenost mladih v civilno družbo, večje zanimanje za sodelovanje v mednarodnih projektih, pa tudi več povratnih učinkov v lokalno okolje, saj izkušnje s prostovoljstvom v tujini pogosto vodijo do lokalnega angažmaja po vrnitvi domov.

Zakaj projekt ENAKOpravnoST šteje?

Projekt naslavlja pomembno družbeno vprašanje – kako zagotoviti, da imajo vsi mladi dostop do priložnosti, ne glede na to, od kod prihajajo ali s kakšnimi ovirami se soočajo. Z boljšo informiranostjo, dostopom do svetovanja ter ozaveščanjem širše javnosti prispevamo k bolj pravični, povezani in vključujoči družbi.

Enakost pomeni dati vsem enako, enakopravnost pa dati vsakemu tisto, kar potrebuje, da doseže enako visoko.

Hvala vsem sodelujočim šolam, dijakom, učiteljem in partnerjem, ki so s svojo podporo omogočili, da projekt ENAKOpravnoST doseže svoj namen.

Vir: 

❦ ❦ ❦

PROTEUS kot projekt CERV financira Evropska komisija in zajema obdobje od januarja 2023 do decembra 2025.

Sofinancirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne moreta biti odgovorna.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zaključen projekt ENAKOpravnoST: Skupaj za bolj vključujočo prihodnost mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V energetskem sektorju po vsej Evropi so razlike v zastopanosti med spoloma precejšnje. V Evropski uniji so v energetskem sektorju zaposleni predvsem moški, delež žensk znaša le 22,1 %, od tega so ženske v veliki meri zaposlene na administrativnih in nižjih delovnih mestih.

V Sloveniji so po podatkih za leto 2022 ženske predstavljale le 15 % delovne sile v energetskem sektorju, medtem ko je bilo povprečje v EU 24 %. V istem letu je bilo v parlamentarnih odborih, osredotočenih na okolje in podnebne spremembe, samo 13 % žensk – kar je precej manj od povprečja EU, ki znaša 30 %. Slovenija sicer slovi po višjem deležu diplomantk – 58 % na dodiplomski, 64 % na magistrski in 52 % na doktorski ravni. Vendar je zastopanost žensk na študijskih smereh s področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki se povezujejo s kariero v energetskem sektorju, bistveno nižja. Na fakultetah, močno usmerjenih v STEM področja, dekleta predstavljajo le 10–15 % vpisanih.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus izpostavlja: “Naslavljanje vprašanja zastopanosti žensk v energetskem sektorju je pomembno ne le zaradi pravičnosti, temveč tudi zaradi vpliva na sposobnost sektorja za soočanje z izzivi energetskega prehoda. Vključevanje raznolikih perspektiv je potrebno za spodbujanje inovacij in iskanje učinkovitih rešitev. Trenutno slaba zastopanost žensk omejuje bazen talentov in utrjuje zastarele spolne stereotipe. Zapolnitev vrzeli v energetskem sektorju bi lahko bistveno izboljšala njegovo učinkovitost in uspešnost, kar bi koristilo vsem.”

Glavni cilj mednarodnega projekta EUWES, v katerem je med partnerji tudi Focus iz Slovenije, je (bil) opolnomočiti ženske ter spodbujati priložnosti za njihovo dejavno sodelovanje in prispevanje k procesom odločanja v energetskem sektorju – tako v energetskih podjetjih ter odborih, povezanih z energetiko kot v raziskovalnih in visokošolskih institucijah ter študijskih programih, povezanih z energetiko.

Na podlagi analize stanja in dognanj iz projektnih aktivnosti so bila pripravljena priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in vključevanje vidika spola v energetske politike. Pomembno je zagotoviti, da je vidik spola ne le vključen v politike, povezane z energetiko, temveč da se pri oblikovanju novih politik ali ukrepov uporablja celosten pristop, ki vključuje tako vidik spola kot tudi vidik energije

Tako kot priporočila za Španijo, Nemčijo in Hrvaško se tudi priporočila za Slovenijo nanašajo na tri skupine deležnikov:

• oblikovalce politik oziroma odločevalce (npr. zbiranje podatkov po spolu in poglobljena raziskava za vzpostavitev povezave med spolom in energijo);
• zasebni sektor (npr. akcijski načrti za enakost spolov, vzpostavitev programov mentorstva);
• izobraževalno-raziskovalni sektor (npr. uvajanje smernic za enakost spolov v izobraževalnih ustanovah, ciljno promoviranje STEM fakultet med dekleti).

Priporočila za Slovenijo so zbrana tukaj.

Partnerji v projektu EUWES so pripravili tudi priporočila za EU, kako ustvariti boljše sistemsko okolje za enakost spolov v energetskem sektorju, pa tudi kako najbolje podpreti energetska podjetja in izobraževalne ustanove pri sprejemanju naprednih ukrepov za reševanje neenakosti spolov. Priporočila so na koncu pa dopolnjena s primeri dobrih praks, ki lahko služijo kot zgledi za prihodnost.

Povzetek priporočil za EU je objavljen tukaj.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.