Poziv k oblikovanju Konvencije ZN o davkih je prvič postavila Afriška skupina pri Združenih narodih leta 2019. Naslednje leto je bil vključen v „Meni možnosti“, ki je bil izdelan kot del procesa ZN, da bi preučili, kako se mednarodna skupnost lahko odzove na krizo Covid-19.

Današnji predlog je odgovor na te pozive in številne druge močne pomisleke, ki so bili izraženi v zvezi z obstoječim mednarodnim davčnim sistemom. Vključuje tudi več idej za reforme, ki so jih predložile vlade, organizacije civilne družbe, mednarodni strokovnjaki in več odborov ZN na ravni visokih uradnikov, vključno z Odborom za mednarodno finančno odgovornost, transparentnost in integriteto za doseganje Agende 2030 na ravni visokih uradnikov (FACTI Panel).

»Države po vsem svetu vsako leto izgubijo na stotine milijard dolarjev zaradi obsežnega mednarodnega izmikanja davkom. V središču tega problema so neenakomerna, arhaična, neskladna in zelo zapletena globalna davčna pravila in standardi. Hkrati so obstoječa pravila močno pristranska v korist najbogatejših držav, kar odraža dejstvo, da so bila zapisana na forumih, kjer partnerske države niso mogle enakopravno sodelovati,« je dejal Dereje Alemayehu, izvršni koordinator Globalnega zavezništva za davčno pravičnost.

Avtorica predloga in koordinatorka za davke pri mreži Eurodad Tove Maria Ryding je dejala: »Danes objavljamo predlog Konvencije ZN o davkih, ki bi prvič ustvarila resnično globalni okvir, v katerem lahko vse države sodelujejo enakopravno. Poleg tega povezuje mednarodno upravljanje z davki z drugimi ključnimi globalnimi zavezami in obveznostmi, vključno s človekovimi pravicami, enakostjo, varstvom okolja in cilji trajnostnega razvoja. Združeni narodi so forum, ki vodi pri teh vprašanjih, hkrati pa je edino resnično univerzalno telo, ki obstaja. Zaradi tega so ZN očitno mesto za sidranje resnično globalne konvencije o davkih.

»Skrajni čas je, da začnemo razpravo o tem, kako lahko zgradimo pravičen in učinkovit globalni okvir za reševanje težav in krivic v svetovnem davčnem sistemu, nenazadnje v luči krize, ki jo je sprožila pandemija Covid-19. Ponavljajoča prizadevanja za ustavitev mednarodnega izmikanja davkom so imela za posledico le površinske »obliž« rešitve; dodajanje novih kompleksnosti že kompleksnemu sistemu; in pravila, ki so še naprej pristranska v korist bogatih. Upamo, da bo predlog, ki ga predstavljamo danes, pomagal sprožiti razpravo o temeljnih reformah, ki jih resnično potrebujemo.«

Maruša Babnik, sodelavka za mreženje in vodenje projektov Ekvilib Inštituta, dodaja: »Zahvaljujemo se avtorici predloga Konvencije ZN o davkih za sprejet izziv. Menimo, da gre za zelo praktičen naslednji korak v večletnih pozivih civilne družbe in nekaterih vlad za ustanovitev resnično globalnega foruma, kjer bi vse države lahko sodelovale enakopravno. Zdaj se lahko začne razprava o mednarodnem davčnem sistemu za ljudi, naravo in boljši jutri za vse, ne zgolj izbrane.«

Predlog je oblikovan kot dokument za razpravo, katerega namen je spodbuditi nadaljnje pogovore o tem, kako bi lahko izgledala takšna konvencija.

Predlagana Konvencija o davkih bi:

• Ustvarila vključujoč globalni davčni organ. Konvencija bi v obliki Konference pogodbenic ustvarila globalno strukturo davčnega upravljanja, v kateri bi lahko vse države sodelovale enakopravno. To je za razliko od današnje situacije, ko se odločitve o svetovnih davčnih pravilih sprejemajo v različnih vrstah organov, kjer zlasti t.i. partnerske države niso sposobne enakopravno sodelovati.
• Okrepila svetovni boj proti nezakonitim finančnim tokovom, vključno z izogibanjem davkom in utajo. Konvencija bi se proti nezakonitim finančnim tokovom borila s povečanjem transparentnosti in sodelovanja med vladami ter z ustvarjanjem bolj skladnih in manj zapletenih svetovnih davčnih pravil in standardov.
• Spodbujala pravičnost do t.i. partnerskih držav. Predlagana konvencija želi nadomestiti obstoječe davčne standarde in pravila, ki so pristranska v korist bogatejših in večjih držav. Namesto tega je cilj predloga uvesti sistem, ki v celoti vključuje interese, skrbi in potrebe t.i. partnerskih držav.
• Ustvarila močne povezave z razvojem, človekovimi pravicami, enakostjo in varstvom okolja. Cilj konvencije je spodbujati progresivne davčne sisteme in povezati globalno davčno upravljanje ter druge vladne zaveze in obveznosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na človekove pravice, cilje trajnostnega razvoja ZN, enakost in varstvo okolja.
• Ustvarila globalno skladnost in zmanjšala kompleksnost. Konvencija je zasnovana tako, da postopoma nadomesti neskladno in zelo zapleteno mrežo dvostranskih in večstranskih davčnih pogodb in sporazumov, ki sestavljajo sedanji svetovni davčni sistem. Cilj bi bil uvesti enoten skladen splošni globalni okvir in s tem povečati učinkovitost globalnega davčnega sistema in odstraniti priložnosti za mednarodno izmikanje davkom.
• Zamenjala neuspešen sistem transfernih cen. Konvencija bi dala mandat za proces zamenjave obstoječih pravil o transfernih cenah z novim sistemom, po katerem bi obdavčitev multinacionalnih družb temeljila na svojih globalnih konsolidiranih dobičkih, pri čemer bi se davčne pravice razdelile med vlade na podlagi dogovorjene formule v sistemu, ki bi bil dopolnjen z minimalno efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
• Povečala odgovornost vlade in sodelovanje javnosti. Konvencija bi zagotovila, da je mednarodno odločanje o davkih pregledno, participativno in omogoča državljanom, da od svojih vlad zahtevajo odgovornost. To je za razliko od današnje situacije, ko so medvladna davčna pogajanja pogosto zelo skrivnostna in možnosti za sodelovanje javnosti zelo omejene.
• Zagotovila visok standard preglednosti, hkrati pa vključevala interese, pomisleke in potrebe t.i. partnerskih držav. Konvencija vključuje »ABC davčne transparentnosti«, in sicer samodejno izmenjavo informacij, preglednost dejanskega lastništva in javno poročanje po državah. Medtem ko številni takšni sistemi v nekaterih oblikah že obstajajo danes, bi Konvencija zagotovila enoten skladen globalni sistem, zasnovan tako, da bi deloval za vse države, vključno s t.i. državami v razvoju.
• Uvedla okvir s postopnim pristopom k podrobnejšim medvladnim sporazumom. Konvencija bi bila okvirna konvencija, ki bi uvedla osnovne strukture, zaveze in sporazume, nato pa bi omogočila, da se sčasoma razvijejo podrobnejši elementi.
• Ne silila držav, da sprejmejo sporne mehanizme za reševanje sporov. Konvencija od držav ne bi zahtevala, da se zavežejo spornim mehanizmom, kot je zavezujoča arbitraža. Namesto tega bi se Konvencija močno osredotočila na preprečevanje sporov, kar bi zmanjšalo potrebo po reševanju sporov. O novih mehanizmih za reševanje sporov bi se lahko sčasoma pogajali tudi v okviru konvencije z vključujočimi in preglednimi postopki odločanja, predvidenimi v konvenciji.

Prispevek Objavljen predlog civilne družbe za Konvencijo ZN o davkih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“VSEBINA DELA

• Administrativno in tehnično spremljanje projekta;
• Poročanje na projektu (preko informacijskega sistema e-MA);
• Skrb za tekoče komuniciranje znotraj projektnega partnerstva
• Izvedba projektih aktivnosti: organizacija dogodkov, koordinacija s partnerji
• Ostala administrativna dela

POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA

• Izobrazba: vsaj 6. stopnja izobrazbe
• Izkušnje: delovne izkušnje na področju projektnega dela, administracije, zaželeno poznavanje sistema  e-MA
• Jezikovna znanja: znanje angleškega jezika.
• Računalniška znanja: poznavanje dela z računalnikom – MS Office, poznavanje orodij za urejanje spletnih strani, družabna omrežja”

Več informacij in navodila za prijavo so na voljo tukaj.

Prispevek Ekvilib išče sodelavko_ca za za finančno in administrativno spremljanje projekta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ne dolgo nazaj sem prebrala izjavo »otrok, ki ne končna osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh,« kar me je vodilo, da sem se pozanimala o obsegu problematike dostopa do izobrazbe po svetu. Več kot 260 milijonov otrok in mladih po svetu ne hodi v šolo, pri tem 5 milijonov več deklic kot dečkov ne bo nikoli stopilo v učilnico. Po drugi strani je med hodečimi v šolo kar 617 milijonov otrok, ki v šoli ne bo osvojilo niti osnovnih znanj zaradi slabe kakovosti šolstva v njihovi skupnosti. Pri nas naj bi bili v takšnem položaju izključno romski otroci, predvsem tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih. Po statistikah pa v Sloveniji 3 % šoloobveznih otrok med 6. in 14. letom ni vključenih v osnovno šolo, a bolj zaskrbljujoče je, da je pod pragom revščine v letu 2017 živelo kar 49.000 mladoletnih otrok (ali 12,8 % vseh otrok). Številka, pravijo raziskovalci, bi bila višja brez socialnih transferjev družinam.

Svetovnim številkam prispevajo predvsem države globalnega juga, za katere je značilno kronično pomanjkanje sredstev za (kakovostno) šolstvo, čeprav gre lahko tudi za z naravnimi viri najbogatejše države sveta. In medtem ko so oktobra naše misli pri otrocih, bomo že s 5. novembrom obeležili eno leto od enega najnovejših obsežnih davčnih škandalov, Rajskih dokumentov. Gre za davčni škandal svetovnih razsežnosti številka 5 ali 6 ali – emmm, pa saj ni važno, po letnih razkritjih od leta 2014, se nas večina že tako ali tako več ne odzove na posamezna poročila. A tistim, ki še spremljamo, so lanski Rajski dokumenti razkrili še več obsežnih strategij davčnega načrtovanja več kot 100 multinacionalnih podjetij, med katerimi sta tudi Nike in Apple, ter aktivnosti v davčnih oazah več kot 120 politikov in svetovnih voditeljev.

A prav izobrazba in blaginja otrok sta del razlogov, zakaj naj bi del prihodkov državljani ter podjetja namenjali za davke. Če davki niso plačani, je manj denarja za šolstvo: manj sredstev za učitelje in za šolske stavbe, ni sredstev za sanitarije, za potrebščine ter malico. O teh stvareh učenci ne bi smeli razmišljati, ko so v šoli, in vendar so ponekod prisiljeni razmišljati prav o tem. Podatki, ki so bili objavljeni ob razkritju SwissLeaks (2015), so na primer pokazali, da je bilo 48,3 milijona dolarjev, povezanih z Zambijo, parkiranih na švicarskih bančnih računih. Istočasno se zambijska vlada trudi financirati javne storitve za uresničevanje pravic svojih državljanov, med katerimi kar 47 % otrok ne zaključi osnovne šole in kar 60 % prebivalstva živi pod pragom revščine.

Žal se pogosto pomena davkov niti ne zavedamo, zato vedno obstajajo posamezniki in podjetja, ki iščejo načine, kako se izogniti plačilu davkov – t. j. na »legalen« način, a če ne gre tako, tudi drugače. Multinacionalke so iz tega naredile znanost oz. bi se po kreativnosti nekaterih davčnih svetovalcev lahko govorilo celo o novi obliki umetnosti. Samo izogibanje davku na dobiček podjetij prikrajša države po svetu za 500 milijard dolarjev letno. Si težko predstavljate to številko? Če bi dolarske bankovce položili enega na drugega bi lahko naredili vsaj 135 kupčkov denarja, ki bi segali od površja Zemlje do Lune. Si lažje predstavljate sedaj? Tudi jaz ne.

Dejstvo je, da škandali in sama aktivnost izmikanja plačevanju davkov s strani multinacionalk svetovnih razsežnosti uničujejo naša gospodarstva in prikrajšajo vlade, s tem pa naše skupnosti, za sredstva, nujno potrebna za plačilo javnih storitev. Te so bistvenega pomena za zagotavljanje temeljnih in človekovih pravic, vključno s pravicami otrok do izobrazbe, kot tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Davki so temeljni prihodek za zagotavljanje človekovih pravic, ne le z vidika zagotavljanja finančnih virov, ampak ker je ena osnovnih nalog davčnih politik odpravljanje neenakosti, kot tudi izkaz tega, kako odgovorne so vlade do svojih ljudi.

Trenutno davčne oaze omogočajo multinacionalkam in premožnim posameznikom, da namerno plačujejo nizke davke ali celo nič davka na svoj dobiček in premoženje. Tako smo priča zgodbam o vaških gostilnah, ki plačujejo več davka od Facebooka, in o Edu Sheeranu, ki, čeprav zasluži manj od prihodkov Starbucksa in Amazona, plača več davka v Veliki Britaniji od omenjenih multinacionalk. Sigurno poznate tudi kakšne podobne slovenske zgodbe? Ob tem naj opomnimo, da vsaka država lahko v katerem koli trenutku s spremembo svoje davčne zakonodaje postane ali predstavlja neko vrsto davčne oaze sosednji državi ali svetu ter s tem vpliva na njihov (ne)razvoj.

S prenosom dobička v davčne oaze se še posebej škoduje revnejšim državam, kjer posamezniki (zaposleni in potrošniki) ne morejo prevzeti dodatnih obveznosti v obliki povišanih davkov na svoja ramena. Revnejše države so močno odvisne od obdavčitve podjetij kot vira dohodka za zagotavljanje javnih storitev in za boj proti revščini. A učinkom ne uidejo tudi bogatejše države. Kljub temu vlade po svetu tekmujejo, katera bo bolj znižala davek na dobiček, katerega svetovno povprečje se je med letoma 1980 in 2015 znižalo za več kot 15 %. Gre za tekmo proti dnu, saj bo, če se bo tako nadaljevalo, stopnja obdavčitve dobička podjetij leta 2052 padla na nič. Po drugi strani narašča število držav s povišanim  davkom na dodano vrednost (poljudno: potrošniškim davkom). Obenem so se po letu 1975 stopnje tega davka v najbogatejših državah sveta strmo dvigale in do leta 2015 poskočite na 19,2 %. V Sloveniji podjetja plačujejo davek na dobiček nižji od svetovnega in evropskega povprečja in potrošniki davek na dodano vrednost višji od povprečja najbogatejših držav.

Na nas je, da se kot državljani, zaposleni, potrošniki in predvsem kot ljudje s pravicami, izobrazimo ter opolnomočimo tudi na področju davkov, se skupaj zavzamemo za pravičnejši davčni sistem pri nas in po svetu ter zahtevamo, da tudi multinacionalke plačajo svoj pravični delež za blaginjo, h kateri stremimo. Vlade morajo zagotoviti, da so njihovi davčni sistemi pravičnejši, bolj progresivni in da bolje zagotavljajo vsem otrokom poln dostop do dobre, kakovostne izobrazbe.

Pripravila: Maruša Babnik, zunanja strokovna sodelavka, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Z davčno pravičnostjo do izobrazbe za vse je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V ta namen iščejo nevladne organizacije, ki bi želele na dogodku predstaviti svoje poslanstvo, delo, uspehe in ideje, ter se povezati s potencialnimi partnerji iz gospodarstva. Na podlagi prijav, ki jih zbirajo do konca oktobra, bodo izbrali največ deset organizacij, za katere bodo pred dogodkom organizirali še dodatno delavnico, ki bo potekala 13. novembra v sejni sobi CNVOS na Povšetovi 37 v Ljubljani. Na njej bodo s pomočjo strokovnjakov s področja trženja in oglaševanja pripravile zanimive predstavitve, s katerimi bodo podjetja prepričale, da je prav njihova ideja tista, ki jo je vredno podpreti. Prijavite se lahko tukaj.

Pozor! Ne iščejo zgodb o uspehu, ampak zgodbe, ki bi to lahko postale.

Vir: CNVOS

Prispevek Išče se 10 nevladniških zgodb: prijavite svojo! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Davki in njihovo (ne) plačevanje se tičejo vseh nas je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V koordinaciji mreže Eurodad so objavili že 5. letno poročilo o vlogi Evrope pri podpiranju nepravičnega globalnega davčnega sistema. Medtem ko ob vsakem davčnem škandalu poslušamo obljube voditeljev o korenitih spremembah zakonodaje, ki bodo onemogočile skrivanje dobičkov in izmikanje davkom, s čimer se zmanjšujejo sredstva za javne storitve in globalne razvojne zaveze ne le v Evropi pač pa predvsem v partnerskih državah, pa poročilo razkriva nekoliko drugačno podobo. Glede na nove ugotovitve, ki so bile objavljene danes, evropske vlade vodijo tekmo proti dnu, v kateri bo povprečna globalna stopnja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb enak nič do leta 2052. Podrobna analiza 17 držav članic EU in Norveške razkriva, da je 12 vlad bodisi znižalo njihovo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ali pa to načrtuje v bližnji prihodnosti. 

Prispevek Novo poročilo: Vlade tekmujejo proti dnu z davkom na dobiček – Evropa vodi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.