Z marcem 2026 smo zaključili 1. krog programa Connect for Global Change. Od 11 sofinanciranih projektov, jih je 10 že upešno zaključilo s svojimi projekti.

Skupaj je bilo izvedenih 71 dogodkov, nastalo je 1021 produktov, kot so članki, publikacije, podcasti, članki, videi, spletne strani. Na družabnih omrežjih smo skupaj dosegli več kot 1.000.000 sledilcev. Vzpostavljenih sodelovanj z drugimi organizacijami in šolami je bilo 147, vključenih je bilo 1957 mladih.

Pomemben del projekta je tudi piramida vključenosti, po kateri je napredovalo kar 1126 posameznikov_ic.

Čestitke vsem organizacijam za uspešno izvedene projekte!

Sofinancirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč EU ali EACEA.

Prispevek Uspešno izvedeni projekti 1. kroga programa Connect for Global Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Berane, Slovenija, 25.5.2026
Ideja o obeleževanju Svetovnega dne čebel se je rodila prav v Sloveniji – državi, ki je čebelarstvo
spremenila v del svoje identitete, kulture in trajnostnega razvoja. Občina Berane je bila letos
gostiteljica osrednjega obeleževanja Svetovnega dne čebel v Črni gori.

Eden ključnih ciljev v Črni gori bo spodbujanje večje vključenosti žensk in mladih v čebelarstvo,
organizacija skupnih dogodkov, kot je Svetovni dan čebel, pa bo okrepila kulturne vezi med Slovenijo
in Črno goro ter spodbudila mednarodno sodelovanje, so sklenili ob koncu dodgodka.

Sodelovanje s slovenskimi partnerji občini Berane odpira priložnost za razvoj podobnih modelov – od
izobraževalnih programov in turističnih tur, povezanih s čebelarstvom, do ustvarjanja novih izdelkov in
storitev, ki lahko prispevajo k prepoznavnosti občine kot destinacije trajnostnega turizma. Takšen
pristop lahko pomembno okrepi lokalno gospodarstvo, ustvari nova delovna mesta, zlasti za ženske in
mlade, ter prispeva k večjemu vrednotenju naravnih virov Beran.

Za organizacijo dogodka so zaslužni: Zavod Krog iz Slovenije, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Črni
gori, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Črne gore, Občina Berane –
Sekretariat za kmetijstvo in vodno gospodarstvo, Občina Berane – Sekretariat za turizem, Zveza
čebelarskih organizacij Črne gore, Turistična organizacija Berane in Čebelarsko društvo Berane.

Slavnostni program se je začel v jutranjih urah pred stavbo Občine Berane, kjer so se predstavili lokalni
čebelarji in čebelarke. Obiskovalci so lahko uživali v nastopu otrok iz vrtca JU »Radmila Nedić« in otrok
iz FK Berane, v sajenju lip ter postavitvi izobraževalnih tabel s podporo NLB Banke Podgorica.

Sledila je konferenca »Trajnostno in vključujoče čebelarstvo« z dvema tematskima paneloma,
posvečenima slovenskemu modelu trajnostnega čebelarstva in apiturizma – praksam, inovacijam in
priložnostim za Berane – ter krepitvi vloge žensk in mladih v čebelarstvu. Predstavljeni sta bili tudi
strokovni predavanji Sanje Savković »Vloga laboratorija pri zaščiti čebelarjev in potrošnikov« ter
Dragutina Pantovića o inovacijah pri razvoju naprav za zbiranje čebeljega strupa. Konferenca je združila
predstavnike institucij, čebelarje, strokovnjake in mednarodne partnerje iz Črne gore in Slovenije z
namenom izmenjave izkušenj ter spodbujanja inovacij na področju čebelarstva.

Generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Miroslav Cimbaljević je v nagovoru poudaril pomen
razvoja čebelarstva, podpore lokalnim proizvajalcem ter povezovanja institucij, skupnosti in mladih pri
ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnega kmetijstva. »Čebelarstvo ni le kmetijska dejavnost,
temveč pomemben segment varovanja narave, razvoja podeželja in bolj zdrave prihodnosti za vse
državljane. S skupnim delovanjem lahko ustvarimo trajnostni sistem, ki podpira tako proizvajalce kot
okolje,« je dejal Cimbaljević.

Direktorica Zavoda Krog, mag. Emina Hadžić, je poudarila: »To tradicijo in to znanje danes prinašamo
vam – ne kot gotov recept, ki bi ga preprosto preslikali, temveč kot navdih in partnerja, s katerim skupaj
gradite svojo zgodbo.«

Na enem izmed panelov je spregovoril tudi Ranko Bogavac, načelnik Direktorata za inšpekcijske zadeve,
ki je izpostavil pomen institucionalne podpore in izboljšanja standardov na področju čebelarstva in
varnosti proizvodov.

Slovenski čebelar in apiterapevt Uroš Kozjek, ustanovitelj in lastnik apiturističnega posestva Apiturizem
Kr’Bee, je predstavil trajnostne prakse, ki združujejo tradicionalno znanje in sodobne pristope k zaščiti
čebel. Tjaša Stankovič, slovenska biologinja, čebelarka, apiterapevtka in turistična vodnica, vodja
Zavoda Čebela, pa je predstavila izobraževalne programe apipedagogike ter program apiterapije.

KONTAKT: mag. Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog, emina@zavod-krog.si

Prispevek Trajnostno in vključujoče čebelarstvo v Črni gori // novice članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priročnik, ki ga navdihuje odprtokodni okvir notranjih razvojnih ciljev (IDG), opolnomoča mlade, da se
razvijejo od samozavedanja do uporabnega, skupnostnega podnebnega vodenja. Z aktivnostmi
strukturiranega samorazvoja uporabniki raziskujejo osebne vrednote, izpopolnjujejo kritično
mišljenje in razmišljajo o svoji vlogi v podnebnem gibanju. Pot postopoma širi zavedanje od osebne
rasti do medosebne vključenosti, krepi empatijo in spodbuja sodelovanje.

Ta pot doseže vrhunec v močnem pristopu »od spodaj navzgor«, ki mlade opremi za oblikovanje in izvajanje pobud za
podnebno pravičnost na ravni skupnosti. Vsak del, ki je strukturiran v 7 poglavjih, združuje praktična
orodja, refleksivne spodbude in študije primerov iz resničnega sveta, da bi spodbudil transformativne
ukrepe Poleg tega komplet orodij ponuja praktičen 10-stopenjski vodnik za preoblikovanje mladinskih
idej v podjetniške pobude, ki vključuje orodja, kot je Business Model Canvas, za integracijo krožnih
načel.

Brezplačno je na voljo s klikom –>  TU

Program izvajata Inštitut ISCOMET in Ljudska univerza Črnomelj.

Prispevek V okviru projekta SUBLIME SDG (DEAR) je nastal priročnik: Opolnomočenje mladih za podnebno pravičnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Pozimi imava 19 stopinj. Kadar zebe, sva oblečena v bunde.« (ženska, starejši par, podeželje, dotrajana hiša)

»Ogrevam tam, kjer se zadržujemo … Energija je draga, vse stroške moram načrtovati.« (moški, samohranilec, podeželje)

»Sosedi velikokrat priskočijo na pomoč, da nas kam zapeljejo ali prinesejo, kar rabimo.« (Rominja, vdova)

»Ker so mi ukradli motor, sem moral v vsako smer hoditi 50 minut v službo.« (samski moški, polovično invalidsko upokojen, podeželje)

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” osvetljuje, kako dostop do energije in prevoza neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, socialno vključenost ter zdravje, pa tudi kakšne so posledice za različne skupine prebivalstva. To razumevanje je osnovni pogoj za oblikovanje celovitih politik in učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili izboljšanje za vse.

Namen raziskave v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebne okoliščine, zlasti spol in starost, vplivajo na tveganje za energetsko in prevozno revščino ter ali na pojavnost obeh oblik revščine vplivajo na podoben način. Rezultati pa jasno kažejo, da energetska in prevozna revščina nista zgolj vprašanje infrastrukture ali stroškov energije, ampak predvsem vprašanje družbene pravičnosti.

Ženske z nižjimi pričakovanji

Analiza energetske in prevozne revščine ugotavlja, da se ženske soočajo z višjim tveganjem za energetsko, prevozno in t. i. dvojno revščino – situacijo, ko posameznico hkrati prizadeneta obe obliki revščine. Razlogi za to so povezani z dohodkovno in pokojninsko vrzeljo, ki med drugim pomeni tudi slabše bivalne razmere, in na drugi strani s tem, da ženske prevzemajo več skrbstvenih del in so bolj odvisne od javnega prevoza.

Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj – FER izpostavlja: “Da so ženske v večji meri izpostavljene energetski in prevozni revščini ni presenečenje – ženske imamo na splošno v družbi večje tveganje za revščino, zlasti starejše. Opazile pa smo vzorec, da so osebe, ki so po objektivnih kazalnikih v slabšem položaju, t. j. imajo nižje prihodke, niso lastnice avtomobila ali so bolj energetsko prikrajšane, pogosto podale boljšo subjektivno oceno glede svojega položaja v primerjavi z osebami, ki imajo objektivno boljše gmotno stanje. Zlasti so bile to starejše in mlajše samske ženske ter matere samohranilke. Subjektivna ocena ugodja tako ni nujno zanesljiv kazalnik objektivne izpostavljenosti tveganju, pri tem pa se odpira vprašanje v kolikšni meri deprivilegiran položaj v družbi vpliva na pričakovanja glede možnosti in priložnosti ter razvoj mehanizmov za spopadanje z realnostjo. Temu psihološkemu vidiku bi bilo v prihodnje smotrno posvetiti več pozornosti. Le tako bomo stanje v družbi lahko razumeli in sprejeli ukrepe za večjo enakost.”

Odsev neenakosti in negotovosti

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2000 oseb, izpostavlja tudi pomemben vpliv starosti. Med najbolj ranljivimi skupinami so mladi med 18. in 34. letom starosti ter starejši med 65. in 74. letom. Mladi se pogosto soočajo z nizkimi prihodki in slabšo dostopnostjo prevoza, medtem ko starejše dodatno prizadenejo slabe bivalne razmere, nižji prihodki in zmanjšana mobilnost.

Katjuša Šavc iz Focusa poudarja: »Če je bil obraz energetske in prevozne revščine nekoč predvsem starejša oseba, raziskava danes razkriva drugačno sliko. Generacija med 18. in 34. letom se vse pogosteje sooča z negotovimi stanovanjskimi razmerami, visokimi stroški bivanja in omejenim dostopom do prevoza. Mladi pogosteje živijo v dragih najemniških stanovanjih slabše kakovosti, pri čemer imajo zelo malo vpliva na izboljšave. Zaradi negotovih zaposlitev in visokih življenjskih stroškov težje dostopajo tudi do avtomobila ali drugih zanesljivih oblik prevoza, čeprav je prevoz pogosto nujen za dostop do službe. Energetska in prevozna revščina tako nista zgolj vprašanje starosti ali individualnih okoliščin, temveč predvsem odsev vse globlje stanovanjske, ekonomske in mobilnostne negotovosti, ki najbolj zaznamuje prav mlajše generacije.«

Janja Smrkolj iz Zavoda Sopotniki dodaja: “Starejši se pri vsakodnevnih opravkih pogosteje soočajo z ovirami kot delovno aktivno prebivalstvo. Pomemben dejavnik je digitalna izključenost, saj gre za generacijo z zelo omejenimi digitalnimi veščinami v vse bolj digitalizirani družbi, kjer brez osnovne digitalne pismenosti pogosto ni mogoče urediti niti obiska pri zdravniku. Tem okoliščinam se pridružujejo še zakoreninjene navade, nizke pokojnine ter slabšanje gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Posledica tega ni le otežen dostop do ključnih informacij za urejanje vsakdanjega življenja, temveč tudi slabši dostop do mehanizmov za zagovorništvo pravic in izboljšanje položaja starejših. V Zavodu Sopotniki smo prispevali izkušnje s terena, ki jih pridobivamo pri izvajanju brezplačnih prevozov za starejše in vključili tudi starejše, ki so delili svoje izkušnje. Njihov položaj je treba nujno upoštevati pri oblikovanju ukrepov za zmanjševanje prevozne in energetske revščine.”

Začaran krog prikrajšanosti

Omejevanje ogrevanja, zmanjševanje prezračevanja, izogibanje prevozu ali odpovedovanje družbenim dejavnostim … Takšna prilagajanja pogosto prikrivajo dejansko prikrajšanost. Posebej zaskrbljujoča pa je pojavnost t. i. dvojne revščine. V raziskavi so analizirale njene učinke z vidika spola, starosti in drugih osebnih okoliščin ter ugotovile, da dvojna energetska ranljivost izraziteje prizadene samske ženske, vdove, samohranilska in enočlanska gospodinjstva ter posameznike_ce z nizkimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe. Analiza ocenjuje, da je visoko izpostavljenih dvojni revščini približno 2,5 % prebivalstva.

Marjeta Benčina iz Focusa izpostavlja: “Ženske se v večji meri odpovedujejo prevozom, predvsem za prostočasne dejavnosti, kot so krajši izleti, obiski prijateljev in občasni nakupi. V bolj povezanih skupnostih ljudje manj občutijo prevozno ali energetsko revščino. Intervjuvane osebe so socialno mrežo sorodnikov, prijateljic in znancev opisale kot pomembno obliko podpore pri prevozih, posojilih in reševanju nepredvidenih finančnih stisk. Informiranost o obstoječih ukrepih in podporah za blaženje obeh revščin je zelo nizka, zaradi česar številni prebivalci in prebivalke ne izkoristijo pomoči, ki jim je na voljo. Najranljivejših skupin ključne informacije pogosto sploh ne dosežejo, zato ostajajo ujete v začaran krog prikrajšanosti.”

Socialne varovalke za zaščito najšibkejših

Avtorice analize opozarjajo, da globalne energetske krize in podnebni ukrepi povečujejo potrebo po zelenem prehodu in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vendar morajo države ob tem zagotoviti tudi ustrezne socialne varovalke. Brez njih obstaja nevarnost dodatnega poglabljanja družbenih neenakosti.

Ker se vzroki za energetsko in prevozno revščino pogosto prekrivajo, je še posebej pomembno razvijati usklajene, medsebojno podprte politike, ki bodo hkrati naslovile oba izziva ter sistematčno vključevale vidik spola in starosti. Takšen pristop lahko znatno prispeva k zmanjšanju socialne izključenosti in obremenjevanju okolja.

Ključna priporočila, ki izhajajo iz rezultatov analize Focusa, FER in Sopotnikov:
• razvoj enotnega spremljanja dvojne revščine,
• razširitev nepovratnih sredstev za energetske prenove najbolj ranljivih,
• izboljšanje dostopnosti in pogostosti javnega prevoza, zlasti izven konic in na podeželju,
• zbiranje in analiza po spolu in drugih kategorijah ločenih podatkov, ki bodo omogočili ciljane ukrepe za ženske, mlade, starejše in enostarševska gospodinjstva,
• ukrepi za spodbujanje skupnostnih praks,
• večje vključevanje ranljivih skupin v sooblikovanje politik.

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” je dostopna tukaj.

Analiza je nastala v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen projekta je na podlagi boljšega poznavanja oz. razumevanja problematike in potreb ranljivih skupin na področju mobilnosti in energije preko usposabljanj ozavestiti, izobraziti in opolnomočiti pripadnike prizadetih skupin za zmanjševanje obeh revščin skozi spremembo vedenja. Projekt izvaja Focus s partnerji: Zavodom Sopotniki in Forumom za enakopraven razvoj – FER. Eden izmed rezultatov projekta je tudi brezplačna ZENPRE spletna aplikacija za energetsko in mobilnostno svetovanje, ki je dostopna na zenpre.si.

O energetski revščini

Leta 2024 je bilo v Sloveniji približno 59.000 gospodinjstev soočenih z energetsko revščino (SURS), kar je 3000 manj kot leto prej in kaže na trend izboljševanja razmer. Najpogosteje se energetska revščina pojavlja kot posledica kombinacije nizkih prihodkov, visokih cen energije ter slabe energetske učinkovitosti stanovanj. Gre za strukturni problem, ki nesorazmerno prizadene najbolj ranljive skupine, kot so starejši, ženske, enostarševska gospodinjstva, samske osebe, najemniki in najemnice ter osebe z nizkimi dohodki. Energetska revščina pa ni le socialni, temveč tudi zdravstveni in okoljski problem – bivanje v neustrezno ogrevanih ali vlažnih prostorih lahko vodi v poslabšanje zdravja, hkrati pa neučinkovita raba energije povečuje obremenitve okolja.

O prevozni revščini

Prevozno revni so predvsem tiste osebe, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov. Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine (Focusova ekonomska študija). Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah.

Kontakta za dodatne informacije:

• Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, katjusa@focus.si
• Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj – FER, ana.kalin@forumfer.org

Prispevek Ko si težko ogreješ dom in prideš do zdravnika // novice članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanja so se udeležili državna sekretarka mag. Neva Grašič, generalni direktor Edvin Skrt, vodja sektorja Eva Nastav ter strokovna sodelovka Maja Bratuša, na strani platforme SLOGA pa direktor Max Zimani in koordinatorka komuniciranja Katja Gajgar.

Projekt Glasovi za spremembe naslavlja nizko raven razumevanja in podpore mednarodnemu razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči v Sloveniji, predvsem med mladimi in političnimi odločevalci. S kombinacijo digitalne kampanje, javnih dogodkov ter strukturiranih dialogov želi projekt spodbuditi bolj informirano javno razpravo in aktivno vključevanje različnih deležnikov.

Sogovorniki so na srečanju ocenili dosedanje sodelovanje med MZEZ in platformo SLOGA kot pozitivno, predvsem zaradi odprtega in konstruktivnega dialoga. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vlogi zasebnega sektorja v mednarodnem razvojnem sodelovanju ter vplivu nove politične realnosti na področje razvojnega sodelovanja in globalnega učenja.

Direktor SLOGE Max Zimani je predstavil aktualne procese znotraj mreže, med drugim pripravo nove strategije organizacije in razmislek o prihodnjih prioritetah ter njihovem vplivu na delovanje platforme in sodelovanje z različnimi partnerji.

Izražena mnenja v izjavi ne predstavljajo uradnih stališč Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Srečanje MZEZ in platforme SLOGA ob podpisu strateškega partnerstva za ozaveščanje javnosti v okviru projekta Glasovi za spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dosedanja pomoč Slovenske karitas in Slovenije Ukrajini

Dosedanja skupna pomoč Slovenske karitas Ukrajini je znašala več kot 6,7 milijonov evrov in je dosegla okoli 20.000 ranljivih gospodinjstev in številne posameznike v Ukrajini, še posebej na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere najtežje. Sredstva za pomoč so prispevali številni posamezniki, ustanove, več kot 250 podjetij ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS s sofinanciranjem projektov v višini 3 milijone evrov preko humanitarnega strateškega partnerstva. Slovenska karitas v Ukrajini pomaga v sodelovanju s Caritas-Spes Ukrajina, ki ima več kot 900 sodelavcev, ki nudijo pomoč preko 54 karitasovih socialnih centrov po celi državi.Caritas-Spes Ukrajina je od začetka vojne pomagala več kot 2 milijonoma ljudem predvsem z denarno pomočjo ranljivim gospodinjstvom, pri obnovi domov in infrastrukture ter z rehabilitacijo in psihosocialno podporo najbolj ranljivim predvsem na vzhodu države, v skupni  vrednosti 73 milijonov evrov, katere del je tudi pomoč Slovenske karitas. Potrebe po pomoči v Ukrajini se povečujejo, mednarodne pomoči pa je vse manj. Zato Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem sredstev.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, je o skupni pomoči Ukrajini poudaril: „Poleg finančne pomoči je Slovenska karitas od začetka vojne do danes iz Slovenije v Ukrajino poslala tudi 42 humanitarnih pošiljk materialne pomoči, ki so bile pripeljane v Ukrajino v sodelovanju z Veleposlaništvom Ukrajine v Sloveniji. Slovenska karitas je za pomoč v letu 2026 zbrala tudi 170.000 evrov darov posameznikov in jih večina že posredovala za nujno humanitarno pomoč za evakuirane ter za nakup kurjave in generatorjev. Razmere v Ukrajini seveda ostajajo zelo težke in so vredno najteže do sedaj v tem obdobju in nadaljnjo pomoč potrebuje še vedno 10,8 milijona prebivalcev Ukrajine. Slovenija in Slovenska karitas ostaja zvesta Ukrajini in njenim trpečim prebivalcem. Preko Caritas-Spes Ukrajine želimo še naprej po svojih močeh prinašala upanje ljudem v stiski v Ukrajini.

Fr. Vyacheslav Grynevych, izvršni direktor Caritas-Spes Ukrajina, se je v svojem nagovoru spomnil, kako je bilo ob začetku vojne v Ukrajini, ko v tistih trenutkih niso bile najdragocenejše besede o humanitarni pomoči ampak izrazi žalosti in sočutja, zaradi tega, kar se je zgodilo. »Ko ste nas poklicali, ste rekli: Ostanite močni, niste sami.« je poudaril in nadaljeval: »Tukaj nisem le v svojem imenu, ampak predvsem v imenu več kot 900 sodelavcev Caritas-Spes v Ukrajini, ki podpirajo ljudi v najtežjih vojnih razmerah. »Vesel sem besed zahvale in naše ukrajinske pozornosti z odlikovanjem, kot znaka hvaležnosti ljudi, ki jih

podpirate.«

Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč,  Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS,  je ob tem poudaril: »Od začetka vojne Slovenija izkazuje podporo v Ukrajini tudi s sredstvi za humanitarno pomoč in za pomoč pri obnovi. Slovenska pomoč Ukrajini je znašala od leta 2022 pa do konca lanskega leta nekaj čez 163 milijonov evrov. Sredstva namenjamo preko naših partnerskih organizacij, kjer ima posebno vlogo Slovenska karitas, ki s projekti neposredno pomaga ljudem na terenu. Humanitarne potrebe v Ukrajini ostajajo izjemno velike, medtem ko mednarodna pomoč postopoma upada. Zato je pomembno, da ostanemo solidarni in osredotočeni na pomoč najbolj ranljivim. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala projekte v Ukrajini, ki ljudem vračajo dostojanstvo, varnost in upanje.«

Petro Beshta, ukrajinski veleposlanik v Republiki Sloveniji pa je dejal: »Posebej pomembna je bila naša skupna pobuda s Slovensko karitas za zbiranje sredstev za nakup generatorjev, ki je omogočila oskrbo z električno energijo bolnišnicam, zatočiščem, šolam in tisočem gospodinjstev v obdobjih obsežnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. To partnerstvo kaže, kako lahko mednarodna solidarnost prinese resnične in takojšnje rezultate za ljudi, katerih življenja je vojna močno prizadela. Ukrajina je še naprej globoko hvaležna za solidarnost, ki so jo izkazali Slovenija, slovenska vlada, Slovenska karitas in druge humanitarne organizacije, prostovoljci ter aktivisti.«

Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas je izpostavila aktualno pomoč Ukrajini in stiske ljudi: »Vsi vemo, da je bila letošnja zima zelo težka v Ukrajini, najtežja doslej za mnoge pri minus 15 stopinjah, brez elektrike in ogrevanja. Zato smo lani več kot 600 družinam na vzhodu Ukrajine zagotovili drva za kurjavo ter generatorje za bolnico in druge socialne ustanove. Še posebej težko je bilo družinam z majhnimi otroki. Zelo se me je dotaknila zgodba družine s petimi otroki, ki jo je obiskala Slovenka in sodelavka Caritas-Spes Ukrajina, Mira Milavec. Sredi mrzle zime je bilo vseh pet otrok le v nogavicah. Na Slovenski karitas smo zato lani družinam z otroki zagotovili tudi zimsko obutev in topla oblačila. Na območjih ob frontni črti mnogi živijo zelo skromno, v preprostih hišah, še posebej starejši, ki niso odšli nikamor. Številne hiše imajo poškodovano streho, okna. Zato smo lani pomagali obnoviti 103 domove in tudi šolo, kjer se ponovno lahko izobražuje več kot 600 mladih. Težko je tudi ljudem, ki se morajo evakuirati iz zelo nevarnih območij in prihajajo v tranzitne centre pogosto brez osnovnih stvari. 110 evakuiranim smo zagotovili sredstva za osnovno preživetje in plačilo najemnine. Zagotovili smo tudi  11.000  toplih za obrokov za razseljene. V letošnjem letu nadaljujemo s pomoč v Ukrajini s podporo pri ogrevanju, z nakupom generatorjev, obnovo domov in infrastrukture, rehabilitacijo invalidnih otrok in s psihosocialnimi tabori za otroke v Ukrajini in Sloveniji. Lani je naša pomoč znašala skoraj 1 milijon evrov, za letos pa nam je zunanje ministrstvo že zagotovilo 750.000 evrov za pomoč Ukrajini.«

Slovenska karitas bo ostala zvesta pomoči z vojno prizadetim ljudem v Ukrajini v obliki nujne pomoči, obnove, rehabilitacije in psihosocialne pomoči. Zato prosi za pomoč in nadaljuje z zbiranjem sredstev. Za pomoč Ukrajini se lahko darujete na TRR:

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: Pomoč Ukrajini

Sklic: SI00 870

BIC banke: LJBASI2X

Koda  namena: CHAR

Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom UKRAJINA5 in UKRAJINA10 na 1919.

Pomagate lahko preko nakazila s QR kodo – TUKAJ.

Državno odlikovanje Ukrajine 

Tudi državno odlikovanje Ukrajine, reda za zasluge III stopnje, ki ga je za poklicno in osebno prizadevanje ter neutrudno delo za humanitarno pomoč v Ukrajini danes prejela Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči na Slovenski karitas, katerega predlagatelj je bilo Veleposlaništvo Ukrajine v Sloveniji, daje Slovenski karitas še dodatno motivacijo za pomoč Ukrajini.

Petro Beshta, ukrajinski veleposlanik v Republiki Sloveniji je ob izročitvi državnega odlikovanja Ukrajine dejal: »V veliko čast in veselje mi je, da vam lahko izročim to visoko ukrajinsko odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Ukrajine. To odlikovanje je znak in simbol hvaležnosti Ukrajine vsem ljudem, ki pomembno prispevajo k zaščiti človeškega življenja, dostojanstva in svobode. Jana v sodelovanju z ekipo Karitas Ukrajino podpirala že od prvih dni vojne. V okviru ekipe Karitas je izvajala številne humanitarne pobude, ki so prispevale k pomoči najbolj ranljivim ljudem v Ukrajini.«

Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči na Slovenski karitas se je ob prejemu odlikovanja zahvalila vsem za sodelovanje in pomoč ter dodala: »To odlikovanje predstavlja štiri leta neprestane pomoči in sodelovanja Slovenske karitas s številnimi organizacijami, posamezniki, podjetji, ustanovami in s Slovensko državo. Za tem odlikovanjem stoji mreža sodelavcev in prostovoljcev Karitas v Sloveniji, na slovenski, v škofijskih in župnijski Karitas. Pomoč so omogočili tudi Ukrajinsko in Poljsko veleposlaništvo v Sloveniji, Zdravniška zbornica Slovenije in zdravniška društva, več kot 250 podjetij, med njimi z največjimi donacijami podjetje Krka in Kluba slovenskih podjetnikov, šole, univerze, kulturne ustanove ter mediji, še posebno tisti s katerimi smo organizirali dogodke zbiranja sredstev. Velika zahvala gre ob tem Ministrstvu za zunanje in Evropske zadeve RS, brez katerega ne Slovenska karitas ne bi mogla toliko pomagati. Vse te pomoči pa ne bi mogli realizirati v Ukrajini, brez neutrudnega dela sodelavcev Caritas-Spes v Ukrajini, ki so vso to pomoč realizirali v Ukrajini. Med njimi gre posebna zahvala in zasluge srčni Slovenki Miri Milavec, ki deluje na Caritas-Spes Ukrajina že od časa pred vojno. Mnogi med tistimi, ki so pomagali, pa bodo vedno ostali nevidni, zato gre velika zahvala danes tudi njim. Danes smo tukaj, ker so številni ljudje v Ukrajini še vedno brez osnovnih potrebščin, zapuščajo domove in so izgubili svoje bližnje. Slovenska karitas karitas bo še naprej ostala blizu najranljivejšim v Ukrajini, tudi ko se vojna konča, pri obnovi domov in vrnitvi v normalno življenje. Iskrena hvala vsem.«

Skupaj bodimo še naprej blizu in v oporo ljudem v Ukrajini, ki so se znašli v tej hudi stiski.  Srčna HVALA za vsak dar!

AUDIO posnetki izjav govorcev in celotne novinarske konference najdete TEJ POVEZAVI.

FOTO gradivo izvedbe projektov Karitas v Ukrajini najdete na TEJ POVEZAVI.

Dodatne informacije:
jana.lampe@karitas.si, 031 344 481

Izražena mnenja v izjavi ne predstavljajo uradnih stališč Vlade republike Slovenije in
Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Slovenska karitas in Slovenija ostajata še naprej zvesti pomoči ranljivim v Ukrajini // novice članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Danes, v petek, 15. maja 2026, smo v okviru Delovne skupine za politiko Platforme SLOGA izvedli spletno sejo, katere glavni cilj je bila analiza rezultatov nedavne Generalne skupščine Forus 2026 (23.–27. marec).

Na sestanku nas je v imenu koordinatorja Francija Zlatarja z najpomembnejšimi poudarki s kongresa seznanil Max Zimani, ki se je udeležil dogodka v imenu naše mreže.

Osrednja razprava se je vrtela okoli prihodnosti globalnega razvojnega sodelovanja in konkretnih smernic za agendo po letu 2030.

Toplo vas vabimo, da si na spodnjih slikah ogledate povzetek sestanka:

 

Prispevek Forus 2026: povzetek in ključni vpogledi v agendo po letu 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje, ki je potekalo tako fizično v prostorih Platforme SLOGA v Ljubljani kot tudi virtualno, je bilo namenjeno skupni obravnavi osnutka strateškega dokumenta. Sodelujoči so prispevali dragocene vpoglede, ki bodo oblikovali temelj našega nadaljnjega delovanja in vizije.

Hvala vsem za konstruktivno razpravo in zavezo k skupnemu cilju.

Prispevek Sestanek članic: pot do skupne strategije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupen tek je bil organiziran z namenom spodbujanja solidarnosti, sodelovanja in medsebojne pomoči.

Prispevek SLOGA na Teku trojk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj programa je ustvariti spodbudno okolje za aktivno vključevanje državljanov EU, zlasti tistih, ki se z globalnimi izzivi redkeje srečujejo. S tem krepimo skupno odgovornost za razvoj vključujoče, pravične in trajnostne prihodnosti.

Na razpis, ki ga v Sloveniji vodi platforma SLOGA kot projektna partnerica, je do 22. januarja 2026 prispelo 16 projektnih predlogov. Strokovna komisija je po pregledu prejetih prijav in skladno z razpisnimi merili za sofinanciranje izbrala naslednjih 10 projektov:

• Dajte nam mir!; Mirovni inštitut
• Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti; Zavod Moja mavrica
• Globalni odmev demence: Opolnomočenje neformalnih skrbnic in mladih v Sloveniji in regiji Zahodnega Balkana; Spominčica – Alzheimer Slovenia
• Barvna (s)lepota; Zavod APIS
• Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe; Društvo za povezovanje in opolnomočenje mladih romskih žensk Luludi
• Telling stories, reclaiming peace; Reka Si, Zavod za trajnostno bivanje
• Lokalna hrana, globalni vplivi: ženske za pravičen prehranski sistem; Povod, zavod za kulturo in razvoj
• Od klikov do premikov: mladi za pravičnejši in trajnostni svet; Zavod Voluntariat
• Globalni glasovi zatiranih; KUD Transformator
• Zelena točka Zasavja; Zavod ASPIRA

Projekti se bodo izvajali do 2. marca 2027. Z izbranimi organizacijami bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju.

❦ ❦ ❦

Program Connect For Global Change sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Začenjamo z 2. krogom financiranja projektov v okviru CFGC je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na sestanku so sodelovali Max Zimani (vodja projekta), Katja Gajgar (vodja komunikacije) in Urška Kalan iz SLOGE, ter partnerja Tanja Zvijerac in Gregor Graf iz Rubikon GRAL. Srečanje je omogočilo dobro uskladitev ključnih izhodišč ter učinkovito koordinacijo med vsemi partnerji.

Pregledali smo celoten projekt – od pogodbe do izvedbenih načrtov – ter identificirali morebitna tveganja in zagotovili usklajenost z zahtevami projekta. Posebno pozornost smo namenili tudi povezovanju z drugimi tekočimi projekti ter možnostim boljšega vključevanja članov in nevladnega sektorja.

Projekt Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS, naslavlja nizko raven razumevanja MRSHP v Sloveniji ter se osredotoča na mlade (18–29 let) in odločevalce na nacionalni in lokalni ravni.

Izražena stališča so izključno stališča avtorjev in ne odražajo uradnih stališč Vlade RS ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Glasovi za spremembe: uvodni sestanek je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt bo dosegel široko javnost z intenzivno digitalno kampanjo, hkrati pa omogočil poglobljeno razumevanje tem MRSHP skozi participativne aktivnosti, kot so strukturirane razprave z mladimi, javni dogodki ter moderirani dialogi z odločevalci. Mladi bodo vključeni kot aktivni soustvarjalci vsebin in razprav, politični odločevalci pa kot ključni sogovorniki pri oblikovanju stališč in priporočil.

Rezultati projekta bodo prispevali k izboljšanju razumevanja globalnih izzivov, povečanju podpore MRSHP ter krepitvi aktivnega državljanstva. Projekt neposredno prispeva k ciljem trajnostnega razvoja, zlasti k cilju 4.7 (izobraževanje za trajnostni razvoj in globalno državljanstvo), ter posredno podpira cilje zmanjševanja neenakosti in krepitve globalnih partnerstev. S tem, projekt prispeva k bolj informirani, vključujoči in solidarni družbi.

Projekt izvaja platforma SLOGA v sodelovanju z Rubikon GRAL d.o.o. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Prispevek Glasovi za spremembe: projekt za večje razumevanje MRSHP je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.