8. 9. je v konferenčni dvorani ljubljanskega CITY hotela potekal zaključni dogodek projekta PROTEUS (2023-2026), ki je z odmevnim mednarodnim panelom z naslovom kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje? postregel s poglobljeno razpravo o stanju demokracije, njenem varovanju, izzivih svobode medijev ter širših evropskih in družbenih pritiskih. Panel je zbral ugledne strokovnjake s področij medijev, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki so ponudili ostre analize in konkretne poglede na trenutno družbeno dogajanje.

Demokracija kot proces in nevarnost, da se degradacija normalizira

Dušan Stojanovič (poslanska skupina SVOBODA), je izpostavil, da je demokracija v svojem bistvu proces. Opozoril je na nevarnost postopne degradacije demokratičnih standardov, na katere se kot družba prepogosto navadimo in jih sprejmemo kot nekaj samoumevnega. K temu prispeva tudi manipulativna logika »deli in vladaj«, kjer ekstremizem ponuja lažne, preproste odgovore ter posameznike odvrača od lastnega premisleka in odgovornosti. Posebej oster je bil do vsakdanje floskule »takšna je pač politika«, saj prav normalizacija takšnega mišljenja odpira vrata nižjim demokratičnim standardom.

Da se demokracija ne ruši čez noč, temveč nazaduje počasi in neopazno, je v svojem video prispevku poudarila tudi Irena Joveva, poslanka Evropskega parlamenta. Spomnila je na ključno dejstvo, da demokracija ne pripada vladam in institucijam, temveč ljudem, kar od vseh nas zahteva aktivno odgovornost in državljansko držo.

Novinarstvo pod pritiskom in medijska svoboda

Na nevarnosti, s katerimi se soočata sodobno novinarstvo in svoboda medijev, je opozorila Helena Milinković, novinarka RTV Slovenija in predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Sklicujoč se na tragičen primer umora malteške novinarke Daphne Caruane Galizie je skozi slovenski kontekst in prizmo polarizacije okrog RTV Slovenija ponazorila, kako daleč lahko segajo pritiski na neodvisne medije. Poudarila je, da svoboda medijev ni trajno zagotovljena pravica, temveč vrednota in odgovornost, ki jo je treba vedno znova dosegati ter braniti.

Civilna družba, demokratična pismenost in širši evropski kontekst

Simon Delakorda (INePA) je razpravo razširil na področje delovanja civilne družbe in opozoril, da krčenje prostora civilne družbe ni le preprosto vprašanje delitve na levico in desnico. Tudi nominalno liberalne in demokratične politične sile namreč niso vedno pripravljene brezpogojno ščititi svobodnega prostora civilne družbe. Poudaril je pomen globoke demokratične kulture in pismenosti. Institucije same po sebi namreč ne zadostujejo, če nimamo družbene zavesti in pripravljenosti, da jih dejansko varujemo.

Mednarodno dimenzijo je prispeval Daniel Hegedüs, ki je opozoril na zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavamo po letu 2024 – ko se demokratično nazadovanje iz nacionalnih politik vedno bolj preliva v same institucije Evropske unije. Opozoril je, da avtoritarni pritiski in odmiki v ključnih državah, kot sta Francija ali Nemčija, ne ogrožajo le posameznih držav, temveč lahko resno ogrozijo celoten evropski projekt.

Mednarodna konferenca “Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje” je tako s pestrim naborom perspektiv pokazala, da je ohranjanje demokratičnih vrednot skupna odgovornost politike, civilne družbe, medijev, prav tako pa tudi slehernega posameznika.v

Dogodek se je zaključil v duhu nadaljnjega povezovanja, skupnega razmisleka in krepitve odpornosti demokratičnih struktur tako v Sloveniji kot širšem evropskem prostoru.

Dogodek je fotografiral: Bojan Brajkovič

Prispevek PROTEUS 2026: Demokracija ni samoumevna. Je proces, ki ga moramo nenehno braniti. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru mednarodnega projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija, Platforma SLOGA organizira delavnico za izobraževalce_ke “Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih”.

Zakaj ta tema?

Kolonialna zgodovina in njene sodobne posledice, kot so rasizem, nacionalizem, globalne neenakosti so teme, ki so v učnih načrtih Srednje in Vzhodne Evrope pogosto premalo zastopane ali obravnavane. Delavnica želi izobraževalkam in izobraževalcem ponuditi konkretna orodja, znanje in perspektive za obravnavo teh kompleksnih in občutljivih tem v razredu in drugih učnih okoljih.

Delavnica je namenjena strokovnim delavcem_kam, ki delujejo na področju formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Kaj vas čaka?

Teoretični del: poučevanje kolonializma in težkih zgodovin v srednji in vzhodni Evropi  (predava Rene Suša).
Kakšni so dekolonialni pristopi, ki prevprašujejo prevladujoče zgodovinske pripovedi in raziskujejo, kako kolonialne in imperialne dediščine danes vplivajo na znanje, identitete, rasizem, nacionalizem in globalne neenakosti. Poseben poudarek bo na vzhodnoevropskih perspektivah, dekolonializaciji znanja ter praktičnih načinih za obravnavo teh tem pri pouku in delu z mladimi.

Svetovna kavarna: kaj izobraževalci potrebujejo Skupinsko delo, v katerem boste udeleženci_ke skupaj z drugimi izobraževalci_kami oblikovali izhodišča za gradiva, usposabljanja in pilotne aktivnosti v okviru projekta BRIDGE. Prispevek udeležencev_k bo neposredno oblikoval prihodnje rezultate projekta.

Živa izkušnja: pogovor z gostjo/gostom: Dialog z govorcem oz. govorko z izkušnjo diaspore, ki v učna gradiva in načine poučevanja prinaša osebno perspektivo, ki v njih pogosto manjka.

Ljubljanski Migrantour: Sprehod po mestu, ki ga vodijo medkulturni sogovorci_ke z lastno izkušnjo migracije. Sprehod raziskuje, kako so migracije oblikovale Ljubljano, skozi vprašanja identitete, pripadnosti, spomina, raznolikosti in diskriminacije.

Praktične informacije

• Datum: petek, 25. september 2026, od 9.00 do 16.30
• Lokacija: M Hotel, Derčeva ulica 4, Ljubljana
• Udeležba: brezplačna
• Jezik: delavnica poteka v angleškem jeziku
• Prijave: odprte do 21. septembra 2026 na prijavnem obrazcu

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na novice@sloga-platform.org.

Delavnica je del uvodnega dogodka projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija (CERV-2025-CITIZENS-REM, 101297921).

Prispevek Projekt BRIDGE: Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zato vas društvo Humanitas toplo vabi na usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol.

KDAJ IN KJE: Usposabljanje bo potekalo v četrtek, 8. oktobra 2026, med 14–20h v Ljubljani (točno lokacijo vam javimo naknadno).

ZA KOGA: Usposabljanje je namenjeno skupini 15 – 25 učiteljic in učiteljev OŠ, prednost imajo tisti, ki poučujejo nižje razrede (1. in 2. triada).

KAKO: Poskrbeli bomo za sproščeno in prijetno vzdušje ter za lahko kosilo in odmor za kavo.

POT: Spodbujamo uporabo javnega prevoza, vsem, ki niste iz Ljubljane, pa bomo povrnili potne stroške.

PRIJAVE: Prijavite se lahko do 17. 9. 2026 oz. do zapolnitve prostih mest preko spletnega obrazca: https://forms.gle/BP9quX4PGNZHEGf37.

DODATNE INFORMACIJE: Pišete lahko na e-naslov alma@humanitas.si.

Prispevek VABILO: usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol (8. 10. 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če se v tem prepoznaš, nisi edini/a. Okrog 8 % mladih v Evropi je v podobnem položaju – poleg šole, faksa, službe, prijateljev in svojega vsakdana redno pomagajo ali prevzemajo del skrbi za nekoga, ki jim je blizu. Tudi v Sloveniji (raziskava ME-WE, več o tem pojavu: https://www.delo.si/novice/slovenija/ko-je-odgovornost-za-mlade-prevelika).

O tem se še vedno malo govori. In verjetno ne potrebuješ pomilovanja ali še enega »kako si ti priden/pridna«. Veliko bolj pomembno je vprašanje: Kako je tebi? Kaj pri tem potrebuješ? Kaj bi ti pomagalo?

Prav zato želimo v Spominčici povezati mlade s podobnimi izkušnjami. Ne zato, da bi ti povedali, kaj potrebuješ, ampak da najprej vprašamo tebe.

Konec septembra pripravljamo prvo neformalno srečanje prek Zooma. Najprej bomo poslušali vaše izkušnje, nato pa bomo skupaj oblikovali vsebine, aktivnosti in orodja, ki bi mladim v podobnih situacijah dejansko lahko koristili.

Brez obveznosti. Brez pritiska. Prostor za pogovor in iskanje boljših možnosti.

Če se v tem prepoznaš ali poznaš koga, ki bi se, nam piši na projekti@spomincica.si.

V slogi je moč.

Lep pozdrav, Spominčica

Prispevek Poleg šole, faksa ali prve službe redno pomagaš babici, dedku, staršu ali drugemu bližnjemu? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prav zato je vprašanje prilagajanja podnebnim spremembam tudi vprašanje razvoja in zmanjševanja neenakosti.

Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, kažeta, kako tesno so povezani podnebni izzivi, dostop do naravnih virov, gospodarska varnost in enakost spolov. Projekt izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis iz Severne Makedonije v okviru razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.

Raziskavi – Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti – sta pokazali, da se podeželske skupnosti soočajo z več medsebojno povezanimi izzivi.

Med njimi so daljša sušna obdobja, višje temperature, neenakomerne padavine, zmanjšana razpoložljivost vode, slabšanje rodovitnosti tal, omejen dostop do znanja in financiranja ter staranje kmetijskega prebivalstva.

Podnebne spremembe niso nevtralne

Posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh ljudi enako. Gospodinjstva z omejenimi prihodki imajo manj možnosti za vlaganje v prilagajanje, male kmetije pa so pogosto bolj izpostavljene vremenskim tveganjem kot večji kmetijski sistemi.

Posebej ranljive so lahko ženske na podeželju. V Severni Makedoniji ženske predstavljajo pomemben delež kmetijske delovne sile, vendar imajo bistveno manjši dostop do lastništva zemljišč, financiranja in formalnega odločanja. Ob tem pogosto opravljajo tudi velik delež neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela. Zato prilagajanje podnebnim spremembam ne more temeljiti zgolj na uvajanju novih tehnologij. Če želimo graditi resnično odporne skupnosti, morajo imeti ljudje dostop do znanja, virov in možnosti za sodelovanje pri odločanju. To pomeni, da morata biti podnebna odpornost in enakost spolov obravnavani skupaj.

Voda kot razvojno vprašanje

Ena ključnih ugotovitev obeh raziskav je povezana z upravljanjem vode. V proučevanih skupnostih v Severni Makedoniji so raziskovalci zaznali vse večje posledice daljših sušnih obdobij in zmanjšane razpoložljivosti vode v rastni sezoni. Kmetje poročajo tudi o spreminjanju tradicionalnih vzorcev kmetovanja in zgodnejšem začetku setvene sezone. Hkrati v izbranih skupnostih niso bili vzpostavljeni sistemi za zbiranje deževnice.

To odpira pomembno vprašanje: kako lahko skupnosti bolje izkoristijo vire, ki jih že imajo?

Zbiranje deževnice je primer decentralizirane in relativno dostopne rešitve, ki lahko gospodinjstvom pomaga zmanjšati odvisnost od nepredvidljivih vodnih virov. V kombinaciji z učinkovitejšim namakanjem, kompostiranjem in drugimi trajnostnimi praksami lahko prispeva k večji stabilnosti pridelave in boljši prehranski varnosti gospodinjstev. Pomembno je, da takšne rešitve niso namenjene le velikim kmetijskim sistemom. Prilagoditi jih je mogoče tudi potrebam malih kmetij in gospodinjstev z omejenimi finančnimi možnostmi.

Raziskavi kot začetek spremembe

Razvojno sodelovanje ni učinkovito, če se začne z vnaprej določenimi rešitvami. Zato sta bili raziskavi izvedeni kot podlaga za nadaljnje aktivnosti projekta. Njune ugotovitve bodo usmerjale vzpostavljanje sistemov zbiranja deževnice, usposabljanja za trajnostno vrtnarjenje in kompostiranje ter aktivnosti na področju podnebno pametnega kmetijstva. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi znanja žensk na podeželju in njihovih možnosti za razvoj podjetniških dejavnosti.

Takšen pristop temelji na preprostem načelu: trajnostne rešitve so učinkovitejše, kadar izhajajo iz dejanskih potreb skupnosti. Raziskavi zato nista le zbiranje podatkov, temveč pomemben korak pri oblikovanju aktivnosti, ki so prilagojene lokalnim razmeram.

Lokalno znanje in globalni izzivi

Čeprav projekt poteka v Severni Makedoniji, vprašanja, ki jih odpira, niso omejena na eno državo.

Podnebne spremembe, pomanjkanje vode, degradacija tal in negotovost malih kmetij postajajo vse pomembnejši izzivi po vsem svetu. Tudi Slovenija in druge evropske države se soočajo s pogostejšimi sušami in potrebo po prilagajanju kmetijstva na spremenjene podnebne razmere.

Izkušnje iz lokalnih skupnosti lahko zato ponudijo pomembne odgovore na širša vprašanja razvoja.

Zbiranje deževnice samo po sebi ne bo rešilo vseh posledic podnebnih sprememb. Toda skupaj z drugimi ukrepi – od trajnostnega upravljanja tal do dostopa do znanja in večje vključenosti žensk – lahko postane del širše spremembe.

Razvoj, ki temelji na partnerstvu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov« temelji na sodelovanju med slovensko organizacijo Zavod Krog in lokalno partnersko organizacijo Legis iz Severne Makedonije.

Takšna partnerstva so eden ključnih elementov razvojnega sodelovanja. Lokalne organizacije poznajo potrebe, izzive in posebnosti skupnosti, medtem ko mednarodno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja, povezovanje različnih izkušenj in dostop do dodatnih virov.

Pri tem ni pomembno le, katere tehnologije se uvajajo, ampak tudi kdo sodeluje pri njihovem načrtovanju in kdo bo imel od njih koristi. Prav zato projekt povezuje okoljske cilje z družbenimi vprašanji. Voda, zemlja, prehranska varnost in enakost spolov niso ločene teme. V življenju podeželskih skupnosti so neposredno povezane.

Vsaka lokalna rešitev šteje

Podnebne spremembe so globalen problem, vendar se njihove posledice vedno kažejo lokalno. Prav na ravni skupnosti se zato pogosto začnejo tudi konkretne rešitve. Dve raziskavi iz Severne Makedonije kažeta, da je mogoče podnebno odpornost graditi tudi z dostopnimi ukrepi: učinkovitejšo rabo vode, zbiranjem deževnice, skrbjo za rodovitnost tal, prenosom znanja in večjo vključenostjo tistih, ki so pogosto izključeni iz odločanja.

Razvojno sodelovanje ima pri tem pomembno vlogo, kadar ne prinaša le rešitev od zunaj, temveč ustvarja pogoje, da skupnosti same krepijo svoje zmogljivosti. Prihodnost podeželja bo v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja. In prilagajanje ne pomeni le tehnologije. Pomeni tudi dostop do virov, znanja, sodelovanja in enakih možnosti.

O projektu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije. Cilj projekta je povečati odpornost podeželskih skupnosti na podnebne spremembe z uvajanjem sistemov zbiranja deževnice, trajnostnih kmetijskih praks ter ukrepov za večjo vključenost žensk v razvojne procese. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Prispevek Ko podnebne spremembe poglabljajo neenakosti: kaj lahko lokalne rešitve pomenijo za prihodnost podeželja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fokus letošnje konference

Izvajanje trajnostnih politik in ukrepov postaja vse bolj zahtevno. Utrjuje se vtis, da je zeleni prehod projekt od ljudi odtujenih odločevalcev. Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno zagotoviti participacijo tistih, na katere politike in ukrepi vplivajo. Z dobrimi praksami na tem področju se lahko seznanite na letošnji, že 11. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti.

Moč participacije:
kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri?

v sredo, 9. septembra 2026, od 9.00 do 13.00
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji podali rešitve za vključevanje ljudi v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni. Predstavili bodo uspešne prakse (in izzive) v navezavi na ključne vire skupnosti: prehransko varnost, energetsko samozadostnost, zeleni proračun, upravljanje voda in znanje skupnosti.

Več o programu in časovnici konference si lahko preberete tukaj.

Vabljeni tudi, da spremljate Umanoterin Facebook profil, kjer bomdo v času do konference delili podrobnejše predstavitve govork in govorcev.

Udeležba na konferenci je zaradi obilice informacij in praktičnih znanj še posebej priporočena zaposlenim na občinah in ministrstvih, predstavnikom javnih zavodov in regionalnih razvojnih agencij ter vsem, ki ste zainteresirani za izvedbo in podporo trajnostnim skupnostnim projektom na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Dodatne informacije na 01 439 7100, info@umanotera.org in na www.dovoljzavse.si.

Prispevek Vabilo na 11. nacionalno konferenco Dovolj za vse: Moč participacije (sreda, 9. september 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ob mednarodnem dnevu humanitarnosti, ki ga vsako leto obeležujemo 19. avgusta, pri Platforma SLOGA poudarjam, da humanitarnost pomeni več kot odziv na nesreče. Je izraz solidarnosti, sočutja in odgovornosti do ljudi v stiski ter zaveza, da nihče ne ostane prezrt – ne glede na kraj, izvor ali okoliščine.

Zgodovina nas uči, da je mednarodna solidarnost ključna v času velikih kriz, od potresa na Haitiju leta 2010 in vojne v Ukrajini do pomoči ob uničujočih poplavah na zahodnem Balkanu, ekstremnih sušah na področju nekaterih držav afriškega roga, lakoti in drugih humanitarnih katastrofah. EU je bila tudi v letu 2025 eden od vodilnih svetovnih donatorjev humanitarne pomoči. Glede na to, da naj bi v letu 2025 po ocenah humanitarno pomoč potrebovalo več kot 300 milijonov ljudi, je EU napovedala proračun za mednarodno humanitarno pomoč za leto 2025 v višini 1,9 milijarde evrov. V Sloveniji se je znesek za mednarodno humanitarno pomoč v letu 2025 znižal za 35,8 odstotka. Navkljub zmanjšanju tudi v letošnjem letu nekatere članice platforme SLOGA zagotavljajo pomoč prebivalcem Ukrajine, Gaze, Sudana ter drugim skupnostim, ki jih prizadenejo konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče.

“Mednarodni dan humanitarnosti je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki s svojim delom pomagajo ljudem v stiski, in da se spomnimo, da lahko prav vsak po svojih močeh prispeva k bolj povezani, solidarni in sočutni družbi” poudarja Max Zimani, direktor platforme SLOGA. ”Članice platforme SLOGA zagotavljajo pomoč skupnostim, ki jih prizadenejo konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče. Humanitarne organizacije lahko podpremo z donacijami, vendar denar še zdaleč ni edina oblika pomoči. Enako dragoceni so prostovoljno delo, deljenje znanja, materialna pomoč, odgovorno komuniciranje in širjenje vrednot solidarnosti ter spoštovanja človekovega dostojanstva.”

Nekatere članice platforme so poleg pomoči partnerskim državam dejavno vključene tudi v nudenje pomoč ljudem v Sloveniji – od podpore ob naravnih nesrečah in socialnih stiskah do ozaveščanja, prostovoljstva ter krepitve vključujoče družbe.

»Humanitarnost se ne začne in ne konča na državnih mejah. Članice platforme SLOGA s svojim znanjem, izkušnjami ter mednarodnim in lokalnimi mrežami pomagamo ljudem ob krizah po svetu kot tudi doma. Na Slovenski karitas smo ob naravnih nesrečah in drugih stiskah v Sloveniji in v tujini vedno znova priča izjemni solidarnosti ljudi. Tudi sami smo jo bili veliko deležni iz tujine pred tremi leti ob poplavah v Sloveniji. Pri pomoči je posebno dragocena naša razvejana mreža prostovoljcev, ki dobro poznajo lokalno okolje in lahko hitro prepoznajo ljudi v stiski ter jim ponudijo konkretno pomoč in bližino. Ob tem je pomembno tudi ozaveščanje in spodbujanje solidarnosti, saj s tem gradimo družbo, v kateri ne spregledamo najranljivejših, ne glede na to, ali živijo v Sloveniji ali drugje po svetu,« je povedala Jana Lampe, koordinatorka SLOGINE delovne skupine za humanitarno pomoč.

Humanitarne organizacije lahko podpremo z donacijami, vendar denar ni edina oblika pomoči. Enako dragoceni so prostovoljno delo, deljenje znanja, materialna pomoč, odgovorno komuniciranje ter širjenje vrednot solidarnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva. Mednarodni dan humanitarnosti je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki pomagajo, in da vsak po svojih močeh prispevamo k bolj povezani in sočutni družbi.

Platforma SLOGA združuje slovenske nevladne organizacije, humanitarne organizacije, ustanove in druge deležnike, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči, globalnega učenja terin zagovorništva. Skupaj si prizadevamo za pravičnejši, bolj vključujoč in trajnosten svet.

Da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali zadostno in ustrezno humanitarno pomoč, sta ključna razumevanje in podpora javnosti. Zato platforma SLOGA izvaja projekt Glasovi za spremembe, s katerim naslavlja nizko raven razumevanja in podpore mednarodnemu razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči v Sloveniji, zlasti med mladimi in političnimi odločevalci. Z boljšim razumevanjem globalnih izzivov želimo krepiti zavedanje, da sta mednarodna solidarnost in humanitarna pomoč skupna odgovornost ter pomemben del odziva na vse bolj kompleksne globalne krize. V okviru projekta bo do konca leta organizirano več posvetov med mladimi in političnimi odločevalci, izvedena bo ozaveščevalna kampanja na socialnih omrežjih ter številne druge aktivnosti.

Izjave nekaterih slovenskih humanitarnih NVO ob svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so aktivne na področju mednarodne humanitarne pomoči:
(Adra Slovenija, Društvo Hrana za življenje, Slovenska kartias, Zavod Krog)

ADRA Slovenija
Humanitarno društvo ADRA Slovenija, članica platforme SLOGA, na področju mednarodne humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja deluje predvsem na Zahodnem Balkanu in v Podsaharski Afriki. Kot del globalne mreže izvaja projekte ekonomskega opolnomočenja ranljivih skupin (zlasti žensk in deklic), krepi prehransko varnost, blaži posledice podnebnih sprememb ter se dinamično odziva na mednarodne krize, konflikte in naravne katastrofe.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Društvo Hrana za življenje
Humanitarno društvo Hrana za življenje, slovenska veja svetovne mreže Food for Life Global, katere korenine segajo v Indijo, v Sloveniji neprekinjeno deluje od leta 2008. Društvo se osredotoča na zagotavljanje zdravih, brezplačnih obrokov in presežkov hrane za najbolj ranljive skupine, hkrati pa je vpeto tudi v mednarodno okolje. Sodeluje s številnimi evropskimi enotami FFL, FFL America ter večjo indijsko organizacijo Anamrita, v preteklosti pa so se dejavno odzvali na velike svetovne krize, vključno s humanitarno odpravo na Haiti po potresu leta 2010, poplavami v Bosni, Srbiji, vojni v Ukrajini, itd.

Uroš Colja, predsednik društva Hrana za življenje: »Naše poslanstvo temelji na prepričanju, da je treba najprej pomagati doma, v lokalni skupnosti, kjer smo v zadnjem letu razdelili 74 ton hrane v vrednosti preko 562.000 EUR. Vendar pa ob velikih nesrečah in sistemskih nepravilnostih v svetu ne moremo ostati križem rok. Kot del globalne mreže, ki dnevno razdeli 2 milijona obrokov, verjamemo v mednarodno solidarnost in dolžnost, da pomoč doseže človeka v stiski, ne glede na meje.

Slovenska karitas

Slovenska karitas, članica platforme SLOGA, že vrsto let deluje na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Z lokalnimi organizacijami Karitas, slovenskimi misijonarji in drugimi partnerji izvaja projekte predvsem v podsaharski Afriki, na Zahodnem Balkanu ter na območjih humanitarnih kriz. Programi so usmerjeni v zmanjševanje revščine in ranljivosti, izboljšanje dostopa do osnovnih storitev, dostojno delo, opolnomočenje žensk ter pomoč ob naravnih nesrečah in konfliktih. Pomemben del mednarodnega delovanja poteka v sodelovanju in ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, kateremu je Slovenska karitas strateški partner na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, pa je dejala: »Na Slovenski karitas se preko mednarodne mreže Karitas odzivamo z nujno pomočjo na vse večje humanitarne krize po svetu, od vojne v Ukrajini, Sudanu, do poplav v Bosni in Hercegovini in potresa v Venezueli. Ponosni smo na vse lokalne sodelavce  in prostovoljce Karitas v državah, kjer so krize, ki na terenu neutrudno pomagajo drugim zagotoviti osnovne potrebščine, kljub temu da večkrat tvegajo svoja življenja ali pa so bili z nesrečo prizadeti tudi sami. Hvaležni smo Ministrstvi za zunanje in evropske zadeve za pomoč preko Karitas v višini 2,4 mio evrov za različne humanitarne krize po svetu samo v letu 2026 in tudi vsem darovalcem v Sloveniji, ki se širokosrčno odzovete našemu klicu na pomoč.«

Zavod Krog
Zavod Krog, ena od dolgoletnih članic Platforme SLOGA humanitarno deluje v državah Zahodnega Balkana in na Bližnjem vzhodu, kjer na terenu izvajajo psihosocialno pomoč ženskam, otrokom in preživelim nasilja, zagotavljajo nujne življenjske potrebščine, podpirajo dostop do izobraževanja ter krepijo lokalne organizacije, ki delujejo v kriznih razmerah.

Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog: “Zavod Krog se je nemudoma odzval na pomoč ob uničujočih poplavah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji z zagotavljanjem nujnih življenjskih potrebščin, higienskih paketov, s pomočjo obnovi šol in zdravstvenega doma, z oskrbo osnovnih šol z opremo, ter s podporo prizadetim družinam. Zavod Krog kot dolgoletna partnerica Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije na področju ozaveščanja javnosti o humanitarnosti prispeva k večjemu razumevanju globalnih izzivov in krepitvi solidarnosti v družbi.”

Prispevek Izjava platforme SLOGA in njenih članic ob mednarodnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP) sta pomemben del prizadevanj Slovenije za bolj pravičen, varen in trajnosten svet. V praksi se kažeta na številnih področjih – od zagotavljanja hrane, pitne vode, zdravil in nujne pomoči ob naravnih nesrečah ali oboroženih spopadih do obnove domov, zdravstvene in druge infrastrukture, podpore izobraževanju ter psihosocialne pomoči. Posebna pozornost je namenjena najbolj ranljivim skupinam, med njimi otrokom, ženskam, razseljenim osebam in prebivalcem območij, ki jih prizadenejo dolgotrajne krize. Slovenija pri tem sodeluje s partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki ter s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k reševanju skupnih globalnih izzivov.

 Kot konkreten primer lahko izpostavimo humanitarno-razvojni projekt Slovenske karitas v Ruandi, namenjen opolnomočenju žensk in krepitvi podnebno odpornih skupnosti. Do leta 2028 želi projekt izboljšati prehransko varnost in ekonomski položaj 3.000 ranljivih gospodinjstev, njegovi učinki pa bodo z dostopom do vode, trajnostnim kmetovanjem, novimi poslovnimi priložnostmi in uporabo naprednih tehnologij dosegli širšo skupnost 30.000 prebivalcev.

GOSPODARSKA DIPLOMACIJA IN ZASEBNI SEKTOR

Vse pomembnejše postaja tudi povezovanje javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (MZEZ) je med drugim že izpostavilo vprašanje vključevanja gospodarske diplomacije v MRSHP ter možnosti uspešnejšega sodelovanja javnih in zasebnih akterjev. Slovenija tako s svojim znanjem ne le pomaga drugim državam, temveč s tem ustvarja priložnosti, od katerih ima korist tudi domače gospodarstvo. Denar namreč ni edina oblika pomoči; izjemno dragoceni so prenos znanja, napredna tehnologija, inovacije in empatija, ki se povezuje s podjetništvom.

KO ZNANJE SLOVENSKIH PODJETIJ POSTANE DEL HUMANITARNE REŠITVE

Na primeru že omenjenega projekta Slovenske karitas za krepitev podnebno odpornih skupnosti v Ruandi se vključuje tudi slovensko visokotehnološko podjetje ElevonX iz Tržiča, ki s svojim znanjem in tehnologijo prispeva k večji odpornosti lokalnih skupnosti na posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč.

Skupaj s podjetjem GeoCodis iz Kranja bo s pomočjo satelitskih podatkov in dronov razvilo sistem za spremljanje suš, poplav in rabe kmetijskih zemljišč ter zgodnje opozarjanje na naravne nesreče v lokalnih skupnosti v Ruandi. Projekt tako krepi odpornost lokalnih skupnosti, hkrati pa omogoča prenos in mednarodno uveljavljanje slovenskega znanja, tehnologij in inovativnih rešitev.

»Podjetja v mednarodnem razvojnem sodelovanju pogosto vidijo le izzive, a gre za izjemno priložnost, da svoje tehnologije preizkusimo v najbolj zahtevnih pogojih in hkrati naredimo nekaj zares dobrega. Za nas je podjetništvo v okviru humanitarne pomoči način, kako empatijo pretvoriti v konkretne, trajnostne rešitve, ki odpirajo vrata slovenskim inovacijam v svetu,« pojasnjuje Tomaž Plešec iz Elevonx.

NA MLADIH SVET PODJETNIŠTVA STOJI

Vključevanje mladih v razpravo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (MRSHP) je pomembno za boljše razumevanje globalnih izzivov in iskanje novih, trajnostnih rešitev. Mladi lahko prav v povezovanju podjetništva, inovacij in humanitarnosti prepoznajo sodoben model razvoja, ki lahko ustvarja pozitivne učinke tako za lokalne skupnosti kot za gospodarstvo.

Na preplet humanitarnosti in podjetništva z navdušenjem gleda tudi Vid Gojković, magistrski študent podjetništva ter predsednik študentskega sveta na Ekonomski fakulteti UL: »Včasih humanitarnost in podjetništvo predstavljamo skoraj kot nasprotji (kot da mora eno temeljiti na empatiji, drugo pa na dobičku). Mislim, da je to precej zastarel pogled. Empatija brez izvedbe lahko ostane le dobra namera, tehnologija brez empatije pa le produkt. Največ se zgodi, ko povežemo oboje. Prav zato se mi zdi preozko, če podjetniške priložnosti iščemo le tam, kjer že obstajata trg in kupna moč. Nekateri največji problemi ostajajo nerešeni prav zato, ker ljudje, ki jih najbolj občutijo, za klasičen trg niso dovolj zanimivi. Tu lahko povezovanje javnega, humanitarnega in zasebnega sektorja odpre prostor za rešitve, ki sicer sploh ne bi nastale. Za mlade podjetnike je to še posebej zanimivo. V okoljih z malo infrastrukture in omejenimi viri inovacija nima privilegija, da je draga, zapletena ali občutljiva. Delovati mora z manj. In prav takšne omejitve pogosto rodijo bolj preproste, dostopne in učinkovite rešitve, ki se lahko pozneje izkažejo za uporabne tudi drugje. Pri takšnih projektih ne gre le za to, kaj lahko slovensko podjetje odnese v svet, ampak tudi, kaj lahko iz sveta prinese nazaj. Morda je prav to ena največjih priložnosti za našo generacijo podjetnikov: da največje družbene omejitve ne vidimo le kot problem, ampak kot izhodišče za boljšo inovacijo.«

LETO PRILOŽNOSTI ZA PROSTOVOLJSTVO

Leto 2026 so Združeni narodi razglasili tudi za Mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj. To je dodaten opomnik, da pomoč ni le denarna: prostovoljstvo, deljenje znanja, inovacije, odgovorno podjetništvo in povezovanje različnih sektorjev so lahko prav tako pomemben del skupnega odgovora na globalne izzive.

Projekt Glasovi za spremembe, ki si prizadeva za boljše razumevanje globalnih izzivov in večjo podporo MRSHP, vodi Platforma SLOGA, ki jo lahko spremljate na Facebook in Instagram profilu.

______________

Projekt “Glasovi za spremembe” sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Kaj se zgodi, ko se mednarodna humanitarna pomoč poveže s slovenskim zasebnim sektorjem? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Gre za delo v razgibanem, mednarodnem okolju z možnostjo udeleževanja izobraževanj v tujini.

Začetek dela: september 2026
Pogodba: za polni delovni čas, za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja

Okvirne delovne naloge, odgovornosti in zadolžitve:
 načrtovanje, izvajanje in koordinacija tekočih projektov po dogovoru z vodjo zavoda;
 sodelovanje pri izvedbi programa ERASMUS+ in ESE v sodelovanju z vodjo mladinskih programov ter
vodjo zavoda;
 koordinacija prostovoljcev ESE (Evropske solidarnostne enote) za zavod in lokalne organizacije;
 sodelovanje pri organizaciji in izvedbi delavnic, usposabljanj, izobraževanj ter drugih vrst srečanj za
prostovoljce, skupine mladih, mladinskih delavcev idr.;
 sodelovanje pri razvoju novih projektov, priprava razpisnih dokumentacij, poročil, idr.;
 administrativna dela v pisarni (vodenje evidenc, spremljanje, priprava internih dokumentov,
podatkovnih baz, idr.);
 sodelovanje pri optimizaciji internih procesov ter strateškemu razvoju organizacije in projektov;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi digitalne strategije za zavod, vključno s posodobitvijo spletne strani;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi promocijskih objav in aktivnosti za obstoječe komunikacijske kanale
zavoda v okviru letnega komunikacijskega načrta;
 sodelovanje pri izvedbi drugih aktivnosti po predhodnem dogovoru z odgovorno osebo zavoda.

Močno zaželeno je, da oseba:
 dobro razume in se sporazumeva v angleškem jeziku – B2 (pisno, slušno in bralno razumevanje);
 pozna in aktivno uporablja okolje Microsoft 365;
 pozna in aktivno uporablja orodje Canva;
 pozna sistem za upravljanje vsebin (CMS) WordPress;
 ima doseženo vsaj VI. stopnjo izobrazbe.

V vlogi se bo dobro znašla oseba, ki:
 pozna način dela v nevladnem sektorju;
 ima izkušnje z vodenjem in izvajanjem (izobraževalnih) delavnic;
 aktivno uporablja družbena omrežja in prepozna trende in delovanje družbenih omrežij;
 zna samostojno opravljati svoje delo;
 zna delati z ljudmi različnih starosti in kulturnih ozadij;
 se nalog loti z veliko mero samoiniciativnosti in fleksibilnost;
 verjame v vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje svojih veščin;
 je pripravljena preizkušati nove pristope in razvijati inovativne aktivnosti za mlade;
 je pripravljena znanje deliti in učiti druge.

Prijave (CV in motivacijsko pismo) sprejemamo na info@zavod-voluntariat.si
V zadevo maila zapišite ‘Prijava na delovno mesto: projektni koordinator’

Prispevek DELOVNO MESTO: Koordinator_ka projektov pri Voluntariatu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih OZN v letu 2026 nujno humanitarno pomoč potrebuje kar 239 milijonov ljudi, zato se ADRA Slovenija ponovno pridružuje pozivu #ActForHumanity – Ukrepajmo za človečnost, ki poudarja potrebo po zaščiti humanitarnih delavcev in civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ugotavljanju odgovornosti za napade ter zagotavljanju zadostnih sredstev za življenjsko pomembno pomoč.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Humanitarnost potrebuje ljudi

Humanitarna pomoč ni mogoča brez zaposlenih, prostovoljcev, donatorjev, lokalnih partnerjev in skupnosti, ki so se pripravljeni povezati ter pomagati.

Prostovoljci pogosto pomagajo pri razdeljevanju pomoči, čiščenju in obnovi poškodovanih domov, organizaciji zbiralnih akcij, prevozu materiala ter neposredni podpori ljudem v stiski. Donatorji omogočajo, da se pomoč zagotovi takrat, ko je najpotrebnejša, lokalni partnerji pa prispevajo poznavanje okolja in potreb prebivalstva.

Vsak od teh členov je pomemben. Humanitarno delovanje namreč ni le pomoč od zunaj, temveč sodelovanje z ljudmi, ki jih je kriza prizadela. Njegov namen ni samo zagotoviti hrano, vodo, bivališče ali druge osnovne potrebščine, ampak človeku omogočiti, da ponovno pridobi občutek varnosti, samostojnosti in dostojanstva.

Humanitarne potrebe ostajajo izjemne

Leto 2025 so zaznamovali veliki rezi v humanitarnih programih in rekordno število smrtonosnih napadov na humanitarne delavce, medtem ko vojne in druge krize še naprej povzročajo razseljevanje milijonov ljudi ter številne civilne žrtve.

Humanitarne organizacije se ob naraščajočih potrebah spoprijemajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, omejevanjem dostopa do prizadetih območij in vse večjo nevarnostjo za osebje ter prostovoljce. Zaščita civilnega prebivalstva in ljudi, ki zagotavljajo pomoč, zato ostaja ena najpomembnejših zahtev mednarodne humanitarne skupnosti.

ADRA Slovenija pomaga, ko se človeku poruši svet

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je del globalne mreže humanitarnih in razvojnih organizacij. Svoje programe izvaja na področjih zdravja, izobraževanja, migracij, odziva na krize in naravne nesreče, globalnega učenja ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Temelj njenega delovanja je vračanje dostojanstva ljudem ter ustvarjanje trajnih sprememb v življenju posameznikov in skupnosti.

ADRA Slovenija se na potrebe ljudi odziva tako doma kot v tujini. V Sloveniji pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi nenadne smrti družinskega člana, nesreče, bolezni ali drugega kriznega dogodka znajdejo v težkem položaju. Pomoč lahko vključuje vrednostne kartice za nakup hrane in higienskih pripomočkov, material ali storitve za okrevanje po kriznem dogodku in delno kritje stroškov obnove. Vsako leto družinam pomagajo z nakupom šolskih potrebščin.

Ob naravnih nesrečah se ADRA Slovenija odzove z zbiranjem finančne in materialne pomoči, vključevanjem prostovoljcev, pomočjo pri čiščenju in obnovi domov ter neposredno podporo prizadetim gospodinjstvom. Pomemben del njenega dela so tudi pomoč beguncem in migrantom, psihosocialna podpora, pomoč pri vključevanju v novo okolje in prizadevanja za ponovno združevanje družin.

Kadar se večje humanitarne krize zgodijo zunaj Slovenije, se ADRA Slovenija poveže z lokalnimi organizacijami v mednarodni mreži ADRA. Takšen način dela omogoča, da je pomoč usklajena z dejanskimi potrebami prebivalstva, prilagojena lokalnemu okolju in dostavljena prek ljudi, ki skupnosti dobro poznajo.

Humanitarno delo ADRA Slovenija se ne konča z neposredno pomočjo. Organizacija izvaja tudi razvojne in izobraževalne projekte, s katerimi prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti, izboljšanju zdravja, dostopu do izobraževanja, krepitvi moči žensk in krepitvi odpornosti skupnosti. Deluje s prepričanjem, da morajo imeti vsi ljudje možnost živeti varno, dostojanstveno in izpolnjujoče življenje.

Dan spomina, priznanja in ozaveščanja

Svetovni dan humanitarnosti ima trojni namen: počastiti spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje, izraziti priznanje humanitarnim delavcem, ki svoje delo še vedno opravljajo, in krepiti zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja ter mednarodnega sodelovanja.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Datum je bil izbran v spomin na bombni napad na sedež OZN v hotelu Canal v Bagdadu 19. avgusta 2003. V napadu je umrlo 22 ljudi, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.

Človečnost se začne z odločitvijo

Svetovni dan humanitarnosti nas opominja, da solidarnost ni nekaj samoumevnega. Potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni odzvati, organizacije, ki znajo pomoč učinkovito usmeriti, in skupnosti, ki stopijo skupaj.

ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala ljudem v stiski, se odzivala ob krizah in naravnih nesrečah ter izvajala programe, ki posameznikom in skupnostim omogočajo varnejšo in dostojnejšo prihodnost.

Prispevek Človečnost v dejanjih: ADRA Slovenija ob svetovnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca bo potekala v torek, 8. septembra 2026, od 9.00 do 13.00 v konferenčni dvorani CITY hotela (Dalmatinova ulica 15, Ljubljana).

PROGRAM KONFERENCE (<< klikni za več info)

Strokovnjaki, predstavniki slovenske in evropskih politik ter nevladnih organizacij iz osmih evropskih držav bomo razpravljali na temo: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?«

Poleg osrednjega panela bosta potekali tudi dve interaktivni delavnici:

• Depolarizacija ali kako preoblikovati pogovore o temah, ki razdvajajo, ki jo izvajajo predstavniki slovaške NVO Partners for Democratic Change Slovakia (PDCS).
• Od lokalnih izzivov do političnega dialoga in demokratičnih sprememb, ki jo izvajajo predstavniki hrvaške NVO CERANEO.

Konferenca je namenjena vsem, ki želijo prispevati k varstvu temeljnih človekovih pravic in krepitvi evropske civilne družbe (predstavnikom NVO, civilne družbe in širši javnosti).

Potekala bo v angleškem jeziku.

Udeležba je brezplačna, poskrbljeno pa bo tudi za pogostitev med dogodkom in kosilo ob zaključku. Dogodek sofinancira EU.

Prijave potekajo prek spletnega obrazca na povezavi vse do petka, 4. septembra 2026, do 12. ure. Število mest je omejeno.

Vabljeni, da se nam pridružite na razpravi, da skupaj ustvarimo odprt prostor za razmislek o prihodnosti demokracije in civilne družbe.

Prispevek Vabilo na mednarodno zaključno konferenco projekta PROTEUS: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.