S svojim izjemnim vohom podgane odkrivajo mine in razstreliva ter tako ljudem pomagajo znova zaživeti v lastnih domovih.

Mesto Siem Reap v severni Kambodži je najbolj znano po templju Angkor Wat, a zdaj ima novo znamenitost, dvoinpolmetrski kip lokalne »zvezde«, afriške orjaške podgane po imenu Magawa. Ta je v petih letih svojega službovanja pomagala več tisoč ljudem znova pridobiti dom in zemljo, saj je s svojim smrčkom zaznala več kot 100 min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala zakopana po vietnamski vojni in med krutim režimom Rdečih Kmerov. V svoji karieri je razminirala kar 141.000 kvadratnih metrov površin, kar pomeni območje, veliko za 20 nogometnih igrišč. Magawa je mirno umrla leta 2022, stara osem let, njeno delo pa danes nadaljuje več kot 300 podgan po vsem svetu.

Za urjenje teh živali skrbi belgijska nevladna organizacija APOPO. Direktor Christophe Cox pravi, da doslej niso imeli niti ene nesreče in da niso spregledali nobene mine.

Podgane so zanimiva rešitev globalnega problema: leta 2024 so mine po podatkih ZN po vsem svetu ubile ali pohabile več kot 6.000 ljudi, 90 odstotkov žrtev pa je bilo civilistov. To pomeni, da mina vsako uro prizadene enega človeka.

Odkar je začel delovati APOPO, so podgane našle skoraj 170.000 min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev in tako lokalnim prebivalcem vrnile več kot 12.000 hektarov površin, kar je primerljivo s tretjino celotne površine občine Ljubljana.

Prijateljevo pismo

Uporaba podgan za iskanje min se sliši nekoliko nenavadno početje. Tako se je sprva zdelo tudi Christophu Coxu.

Zamisel se je rodila povsem naključno. V devetdesetih letih je Cox iz svoje rodne Belgije odšel v Kenijo opravljat civilno službo. »Nekega dne sem od nekdanjega sošolca Barta Weetjensa dobil pismo z veliko risbo podgane, v katerem je pisalo, da se bo lotil urjenja podgan za odkrivanje min. Pomislil sem, da je tej odločitvi verjetno botrovala nora noč v mestu,« v smehu pove Cox.

Weetjens se je s problematiko min seznanil med delom s protezami za invalide in ugotovil, da so psi, ki so jih takrat uporabljali za ta namen, dražja in manj praktična rešitev kot glodavci. Med raziskovanjem je naletel prav na afriško orjaško podgano, saj te dočakajo višjo starost in so večje od večine drugih vrst podgan, poleg tega pa so po naravi bolj mirne. Po dveh letih predhodnih raziskav v Belgiji je bila rešitev jasna. Prijatelja sta odpotovala v Tanzanijo in leta 1997 ustanovila neprofitno organizacijo APOPO, kjer je še danes njen sedež. Tam poteka tudi urjenje podgan.

APOPO danes izvaja projekte po vsem svetu. V Tanzaniji in Etiopiji si ljudje pomagajo s podganami pri odkrivanju tuberkuloze, medtem ko za iskanje min v Kambodži, Ukrajini in Azerbajdžanu uporabljajo tudi pse.

Arašidi in banane

Prednost podgan pred klasičnimi detektorji kovin je očitna: detektor sproži alarm ob vsakem koščku kovinskega drobirja, zato mora iskalec min vsakič previdno preveriti najdbo, kar lahko za območje velikosti teniškega igrišča traja od enega do štirih dni. Podgana isto delo opravi v pol ure, saj po vonju loči pravi eksploziv od navadnega kovinskega odpadka. Kot nagrado za svojo najdbo dobi arašide ali kos banane. Nevladna organizacija APOPO je zaključila projekte tudi v Turčiji, Vietnamu, Laosu, Senegalu in Južnem Sudanu, trenutno pa jih izvaja v Kambodži, Azerbajdžanu, Ukrajini in Angoli.

Christophe Cox pripoveduje o ženski v Angoli, ki je med državljansko vojno morala zapustiti dom. Ko se je vrnila v svojo vas, je bilo celotno območje posejano z minami. »Da bi preživela, je morala hoditi po poljih ter tam nabirati drva drva in kopati po zemlji, medtem ko se je njenih sedem otrok gibalo po istem območju. Predstavljajte si, da se vaši otroci igrajo na minskem polju! Ko smo območje pregledali s podganami, temu skoraj ni mogla verjeti: “So podgane res razminirale mojo vas?” To resnično spremeni življenja ljudi,« pripoveduje Cox.

A prizadevanja se tu niso ustavila. Podgane uporabljajo tudi za odkrivanje tuberkuloze in sledenje tihotapskemu blagu, pridobljenem s krivolovom.

Vohanje bolezni

Poleg tega, da iščejo mine, podgane danes ljudem pomagajo tudi pri odkrivanju tuberkuloze. V laboratorijih v Tanzaniji in Etiopiji so med skoraj 650.000 laboratorijskimi vzorci odkrile približno 33.000 pozitivnih primerov, ki so bili prej napačno označeni kot negativni, in tako preprečile več kot 332.000 morebitnih novih okužb.

Po Kambodži je sicer še vedno posejanih okrog šest milijonov min, zato delo organizacije APOPO še zdaleč ni končano – kip Magawe pa ostaja simbol tega, kaj lahko doseže vztrajno delo, tudi če ga opravljajo najmanjši pomočniki.

________________________________________________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravil Teitur Larsen

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Junaška podgana Magawa dobila svoj kip je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev zaradi terorizma najnižje v zadnjem desetletju. Tako število napadov kot število smrtnih žrtev je v mnogih državah upadlo.

Pravzaprav je nenavadno, da mediji o tem ne poročajo. Če pomislimo, koliko prostora mediji namenijo vsakemu terorističnemu napadu, bi človek pričakoval, da bo toliko pozornosti pritegnil tudi podatek, da sta tako število terorističnih napadov kot število žrtev terorizma upadla. Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev terorizma kot tudi število terorističnih napadov najmanjše v zadnjih desetih letih.

Ta podatek prihaja iz letnega poročila Globalni indeks terorizma 2026, ki ga pripravljabritanski Inštitut za ekonomijo in mir, avtorji poročila pa upad opisujejo kot izrazit. Število smrtnih žrtev terorizma se je v letu 2025 zmanjšalo za 28 odstotkov, število terorističnih napadov pa za 22 odstotkov. Upad ni bil omejen zgolj na eno regijo ali konflikt; manj terorizma so zabeležili v kar 81 državah, medtem ko se je njegov obseg povečal le v 19 državah, kar je najmanj v celotnem obdobju, odkar se spremlja ta indeks.

Težišče terorizma se je preselilo v Sahel

Terorizem ostaja resna grožnja predvsem v tistih delih sveta, ki jih pestijo hudi konflikti. Leta 2025 je po svetu prišlo do 2.944 terorističnih napadov, v katerih je umrlo 5.582 ljudi. To je skoraj pol manj kot v rekordnem letu 2015, ko je zaradi terorizma umrlo več kot 10.000 ljudi. Zgodil se je tudi premik v tem, kje se največ terorističnih napadov sploh zgodi. Nekoč so bila žarišča terorizma na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, danes pa se je težišče preselilo v afriško regijo Sahel.

David Vestenskov, vodja Centra za stabilizacijo na Danski vojaški akademiji in nekdanji svetovalec pri Natovi misiji v Iraku, pravi, da ga podatek ne preseneča, saj sovpada s petletnim trendom razmeroma stabilnejših (a ne nujno dobrih) političnih sistemov v Iraku in Afganistanu. Od leta 2007 se je število smrtnih žrtev terorizma v teh dveh državah zmanjšalo za 95 oziroma 99 odstotkov. V Afganistanu je razlog talibanski prevzem oblasti leta 2021 – ker nasilnemu monopolu talibanov nihče resno ne oporeka, je manj spodbud za pridružitev terorističnim skupinam. V Iraku pa gre za boljše sodelovanje med etničnimi skupinami, razmeroma mirne volitve in stalno prisotnost Natove misije.

Težišče terorizma se je medtem preselilo v Sahel, kjer se je zgodila že več kot polovica vseh napadov v letu 2025, medtem ko je bil leta 2007 ta delež manjši od enega odstotka. Vzrok so vojaški udari in politična nestabilnost v državah, kot so Mali, Burkina Faso in Niger, kjer teroristične skupine izkoriščajo šibke institucije za novačenje. Kar 17 odstotkov vseh terorističnih napadov leta 2025 je imela na vesti teroristična organizacija Islamska država (ISIS), zaradi česar velja za najsmrtonosnejšo teroristično organizacijo na svetu. Prvič je tudi Pakistan postal država z največ žrtvami terorizma na svetu.

Več terorizma na Zahodu

Presenetljivo se je obseg terorizma lani povečal na Zahodu – kar za 280 odstotkov, predvsem zaradi terorističneg napada s tovornjakom v New Orleansu januarja in strelskega napada na plaži Bondi v Avstraliji decembra. Porast v odstotkih se sliši velikanski, a v absolutnih številkah gre za 57 smrtnih žrtev. To je – seveda – 57 preveč, a hkrati gre za zelo majhen delež vseh smrti zaradi terorizma po svetu. Kajti čeprav v medijih največkrat slišimo prav o zahodnem terorizmu, gre komaj za en odstotek vseh smrti zaradi terorizma na svetu.

Daleč, daleč največ terorizma se namreč dogaja v konfliktnih območjih. Vestenskov pojasnjuje, da terorizem najbolje uspeva v vojnim podobnih razmerah. Kadar divja vojna in se ljudje med seboj spopadajo, se razvoj družbe ustavi, kar poslabša položaj preostalega prebivalstva. Tako lahko nastane tisto, čemur pravi »učinek privlaka«, ki ljudi privlači k terorističnim gibanjem. »Ko gre za državljansko vojno ali nedelujočo državo, teroristične organizacije to izkoristijo, da novačijo svoje privržence in rastejo,« pravi Vestenskov.

Manj terorizma pomeni manj strahu

To, da je v mnogih državah manj terorizma, ne pomeni nujno, da je prišlo do velikih izboljšav v teh državah. Stabilnost, potrebna za to, da terorizem ne ogroža civilnega prebivalstva, ne pomeni nujno, da se je izboljšalo vsakdanje življenjee ljudi, da so človekove pravice bolj spoštovane ali da se je okrepila demokracija.

»Te številke nič ne povedo o tem, kako se ljudem sicer godi, nič ne povedo o človekovih pravicah ali življenjskem standardu,« pravi Vestenskov in doda primer: »Tudi v osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo veliko terorističnih napadov v Iraku, a to ne pomeni, da je bil Irak pod Sadamom Huseinom brez težav.« Kljub temu manj terorizma pomeni manj vsakdanjega strahu: Afganistanci se denimo lahko danes brez skrbi sprehodijo po tržnici, česar pred petimi leti niso mogli.

____________________________________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravila Anna Gudmann Hansen

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Novica o terorizmu, ki je verjetno še niste slišali je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posebna vrečka arašidove paste letos praznuje 30 let. Revolucionirala je boj proti akutni podhranjenosti in rešila milijone otroških življenj.

Vrečka je tako majhna, da jo brez težav skriješ v dlan ali žep. Na prvi pogled je videti kot vrečkica za prigrizek, a čar je ravno v njeni vsebini.

Gre za majhno rdeče-belo vrečko pripravljene hrane za takojšnjo uporabo, na kratko RUTF, z beljakovinsko bogato arašidovo pasto, ki je bila zadnja tri desetletja eno najpomembnejših orodij v boju proti akutni podhranjenosti pri majhnih otrocih. Ta majhna kalorična bombica vsebuje beljakovine, maščobne kisline in vitamine, ki akutno podhranjenim otrokom dajo nujno potreben zagon prav takrat, ko ga najbolj potrebujejo.

Lani je Unicef tako vrečko razdelil več kot devetim milijonom otrok. Razlog za to je preprost: arašidova pasta je enostavna, poceni in izjemno učinkovita, približno devet od desetih otrok, ki dobijo RUTF, pa si po zdravljenju opomore. »Ne le da preživijo. Dejansko se jim povrne dobro zdravstveno stanje,« pove Susanne Dahl, generalna sekretarka Unicefa na Danskem. Ob 30. obletnici RUTF ne okleva s poimenovanjem vrečke za prav revolucionarno: »Ta majhna vrečka je rešila življenja milijonom otrok. Pogosto govorimo o cepivih kot o nečem, kar je revolucioniralo globalno zdravje. Ta vrečkica pa je naredila nekaj podobnega za zdravljenje podhranjenosti.«

Milijonom otrok še vedno primanjkuje hrane

Danes na svetu še vedno živi okrog 43 milijonov podhranjenih otrok, od tega 12 milijonov v najhujši, življenjsko ogrožujoči obliki akutne podhranjenosti, pri kateri je telo tako oslabelo in shujšano, da je ogroženo njihovo življenje. Kljub temu se je število podhranjenih otrok v zadnjih desetletjih dejansko zmanjšalo. Ob prelomu tisočletja je za alutno podhranjenostjo trpelo 55 milijonov otrok, mlajših od pet let.

Leta 2024 je to število upadlo na 42 milijonov. Na prvi pogled se to morda ne zdi velik upad, a v istem obdobju se je na svetu rodilo več kot tri milijarde otrok, kar pomeni, da je dejanski napredek precej večji, kot kaže gola številka. Kljub temu milijoni otrok še vedno ne dobijo dovolj hrane ali hranil, ki jih njihovo telo potrebuje. Pri nekaterih je razlog za akutno podhranjenost vojna, na primer v Gazi ali Sudanu. Za akutno podhranjenost drugih so krivi izbruhi bolezni ali naravne katastrofe. In prav v teh akutnih kriznih razmerah, ko otroci potrebujejo pomoč takoj, RUTF deluje posebej dobro.

Nekateri otroci so akutni podhranjenosti izpostavljeni dalj časa in zato ne rastejo, kot bi morali. Drugi postanejo tako oslabeli, da je njihovo življenje neposredno ogroženo. Ko pomislimo na smrt zaradi akutne podhranjenosti, si morda predstavljamo skrajno akutno obliko lakote, ki se konča s smrtjo. Čeprav se to res zgodi v skrajnih primerih stradanja, gre le za majhen del vseh smrti. V večini primerov otroci ne umrejo od same akutne podhranjenosti, temveč zato, ker so tako oslabeli, da lahko zanje celo driska ali pljučnica postaneta smrtno nevarni. Prav ti otroci so tisti, ki jih zdravijo z RUTF, pove Susanne Dahl: »Otroci, ki pridejo k nam, imajo izjemno tanke roke, velikokrat imajo tudi napihnjen trebušček.«

Majhna vrečka z velikim učinkom

Kaj torej dela to vrečkico tako posebno, da se izdelek zadnja tri desetletja skoraj ni spremenil? »Preprosto so našli genialen recept,« pravi Dahl. Masa je izdelana iz arašidov, posnetega mleka v prahu, rastlinskih olj, sladkorja ter pomembnih vitaminov in mineralov. Vrečka, ki tehta samo 92 gramov, vsebuje 500 kalorij in je torej zelo bogata z beljakovinami in ogljikovimi hidrati, ki jih podhranjeni otroci nujno potrebujejo.

A izjemnost recepta ni le v tem, kaj vsebuje vrečka. Je tudi v tem, česa ne vsebuje. »Ključ je v tem, da v receptu ni vode. To je bilo pravzaprav prelomnega pomena pri tem izdelku: da vsebuje toliko beljakovin in da se hkrati lahko ohrani tako dolgo,« pojasnjuje Dahl. Ker izdelek ne vsebuje vode, v njem ne morejo uspevati bakterije. To pomeni, da se lahko brez hlajenja ohrani do dve leti, tudi na območjih z visokimi temperaturami in vlago.

Preden so izumili RUTF, so podhranjene otroke pogosto zdravili z mlečnimi mešanicami, ki so jih morali pripraviti s pogosto onesnaženo vodo, kar je povzročalo dodatno tveganje. Danes zadostuje, da starš odtrga vogal vrečke in jo da otroku, brez potrebe po hospitalizaciji. To ne le zniža stroške, ampak tudi zmanjša nevarnost okužb, saj imajo akutnopodhranjeni otroci izjemno oslabljen imunski sistem.

Dostop do humanitarne pomoči je ključen

Unicef danes proizvede skoraj 80 odstotkov vsega RUTF na svetu in je od leta 2003 razdelil že več kot 8,7 milijarde vrečk. Izdelek je še posebej pomemben na območjih, kjer divjajo vojne – v Sudanu, Gazi in Jemnu, kjer dostava pogosto trči ob ovire zaradi omejenega humanitarnega dostopa. Danes RUTF proizvajajo na 21 lokacijah po svetu, 18 tovarn pa stoji prav v državah, kjer je akutna podhranjenost najbolj razširjena. To znižuje stroške prevoza in ustvarja lokalna delovna mesta.

____________________________________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravila Julie Thodsen Toft

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Majhna vrečka, ki je postala najučinkovitejše orodje sveta proti podhranjenosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Desetletja truda so obrodila sadove: orjaška črepaha ni več na seznamu ogroženih vrst. Njena populacija raste, ker so se ljudje odločili ukrepati – od prepovedi lova do prostovoljcev, ki mladičke nosijo do morja.

Na plaži na severu Cipra raziskovalci ponoči čakajo na morske želve, ki prihajajo odlagat jajca v topel pesek. Med njimi je tudi profesor Brendan Godley z angleške univerze Exeter, ki preučuje želve že tri desetletja. Neke noči je na obalo prilezla želva s sedmimi ploščicami na oklepu namesto običajnih štirih – ista žival, ki jo je pred 30 leti kot mlad raziskovalec sam označil. Vrnila se je odložit jajca na isto plažo, kjer jo je prvič srečal. Tak ponovni obisk je bil dolgo prava redkost, saj so samice pogosto ujeli ali ubili, preden so sploh dočakale spolno zrelost. A danes je slika drugačna. Spremljanje gnezd po svetu kaže, da populacija orjaške črepahe od 70. let minulega stoletja raste. Po nekaterih ocenah se je povečala za skoraj 30 odstotkov. Zato jo je mednarodna organizacija za varstvo narave IUCN nedavno umaknila s seznama ogroženih vrst. V praksi to pomeni, da ena najbolj prepoznavnih živali oceanov ni več v neposredni nevarnosti globalnega izumrtja. Godley pravi, da gre za pravi mejnik, ki ga velja proslaviti, saj novice o biotski raznovrstnosti le redko prinesejo tako spodbuden podatek.

Od želvje juhe do zaščitene vrste

Skozi zgodovino je bila orjaška črepaha ena najbolj izkoriščanih morskih živali.

V času kolonialne Amerike so mornarji na ladjah hranili žive želve, da so imeli na dolgih plovbah dostop do svežega mesa. Na karibskih otokih so zgodnje sužnjelastniške kolonije te velike želve uporabljale kot poceni vir mesa za zasužnjene delavce. V Evropi je meso teh želv veljalo za delikateso, njihove oklepe pa so uporabljali v modni industriji. Konec šestdesetih let 19. stoletja so v Teksasu začeli izdelovati konzervirano juho z želvjim mesom, kar je to juho naredilo še bolj dostopno. Stoletja lova zaradi pridobivanja mesa in želvovine so zato svetovno populacijo te želve močno skrčila, preden so mednarodni dogovori končno ustavili trgovino in izvoz.

Leta 1973 je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) orjaško črepaho uvrstila med ogrožene vrste, uveljavitev tega dogovora nekaj let kasneje pa je privedla do pravega preobrata. To ni pomenilo, da so vse težave izginile, a vrsta je prvič dobila resnično priložnost, da si opomore.

Populacija spet raste

Danes raziskovalci populacijo orjaške črepahe spremljajo tako, da štejejo njena gnezda po vsem svetu. Opažajo, da vsaka samica v eni sezoni naredi več gnezd in se na ta mesta vrača vsaka tri do štiri leta, število gnezd pa raziskovalcem tako pove, koliko samic preživi in se razmnožuje.

Godley pojasnjuje, da število gnezd uporabljajo kot merilo za velikost populacije v posamezni gnezditveni koloniji – IUCN primerja razvoj populacije v zadnjih petih letih z razvojem pet let pred tem in tako ugotavlja njeno rast ali krčenje. Na mnogih območjih je vrsta nekoč tako izrazito upadla, da bi za uspeh šteli že to, če bi dosegli stabilno populacijo. A razvoj je presegel vsa pričakovanja. Cele kolonije, ki so bile blizu izginotja, so danes spet močne. Na peščenih plažah lahko na stotine gnezd leži drugo ob drugem in na tisoče majhnih mladičev v skupinah leze proti morju. Godley pravi, da govorimo o desettisočih, morda celo stotisočih odraslih osebkov – in o milijonih mladičev. Napredek, ki ga je treba varovati.

»Orjaške črepahe so med tistimi živalmi, ki jih ljudje iskreno občudujejo. Ljudje prepotujejo ves svet, samo da bi videli, kako se na plažah izležejo njihovi mladiči,« pravi Godley. Po njegovih besedah nikakor ne smemo podcenjevati pomena tega, da ljudi vključimo v aktivnosti, povezane z varstvom narave. Prav zato je ključno, da so lokalne skupnosti blizu gnezditvenih kolonij postale del prizadevanj za zaščito teh želv. V mnogih obalnih krajih so generacije otrok pomagale usmerjati mladiče v vodo ali pa so patruljirale proti nezakonitemu lovu na morske želve.

Kljub porastu obstajajo izzivi

Danes največje kolonije orjaških črepah najdemo v Kostariki in Mehiki ter na koralnem grebenu Great Barrier Reef v Avstraliji, kjer vsako sezono gnezdi tudi do 60.000 samic. A strokovnjaki opozarjajo, da bitka še ni dobljena. Na nekaterih avstralskih plažah je pesek že tako vroč, da se iz jajc mladiči ne izležejo več, dvigajoča se morska gladina pa ogroža gnezdišča. Poleg tega se pogosto dogaja, da želve plastične vrečke, ki plavajo na morski gladini, zamenjajo za meduze in jih pojedo.

Zato Godley poudarja, da je nadaljna zaščita orjaških črepah bistvenega pomena: dejstvo, da vrsta ni več blizu izumrtja, še ne pomeni, da nanjo lahko nehamo paziti. »Ni ogrožena« pomeni le, da je v veliko boljšem položaju kot vrste, ki so ogrožene, močno ogrožene ali kritično ogrožene.

Generacija za generacijo se vračajo

Na plaži na Cipru je Godleyeva stara znanka končala z zametavanjem svojega gnezda. Dvignila je svoje veliko telo, se počasi umaknila proti morju in izginila v temi.

Če naravi damo čas, prostor in zaščito, lahko torej celo vrsta, ki je bila nekoč blizu izginotja, spet najde pot nazaj na plaže, kjer so se nekoč izlegale želve. Morda bo ista orjaška črepaha gnezdila še čez 20 let in morda jo bo Brendan Godley takrat spet srečal na isti plaži.

____________________________________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravila Julie Thodsen Toft

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Konec želvje juhe: priljubljena morska želva se je vrnila z roba izumrtja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Delo bo zajemalo:

• priprava vsebin za spletno stran, družbena omrežja, e-novice in druge komunikacijske kanale,
• sodelovanje pri pripravi vizualnih in promocijskih gradiv,
• načrtovanje in izvajanje komunikacijskih, promocijskih in ozaveščevalnih kampanj,
• snovanje kreativnih predstavitev projektov in vsebin,
• komuniciranje z mediji, partnerji in različnimi javnostmi,
• javne prestavitve in promocija organizacije na dogodkih,
• koordinacija in izvedba projektnih aktivnosti s področja enakosti spolov in diskriminacije,
• sodelovanje pri pripravi projektnih prijav na nacionalne in evropske razpise,
• opravljanje drugih sorodnih delovnih nalog.

ROK ZA PRIJAVO: 12. 8. 2026 na elektronsko pošto info@forumfer.org

Več informacij o delovnem mestu najdete TUKAJ

Prispevek FER išče projektnega_o sodelavca_ko – komunikatorja_ko na področju enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Povodov mladinski vikend z mladimi iz Ukrajine v Kočevju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izobraževanje je vodila Aja Alayyar, prostovoljka Zavoda Global in magistra mednarodnega prava človekovih pravic, ki je svoje akademsko znanje pridobila na ugledni angleški Univerzi v Essexu. Delavnica je služila kot teoretični in praktični uvod v širši izobraževalni modul, s katerim želimo opolnomočiti nevladne organizacije, dobitnice sredstev ter njihove prostovoljke in prostovoljce za uspešno vključevanje vsebin spolne pravičnosti in presečnosti v njihovo delovanje in izvedbo prijavljenih projektov.

Zakaj spolna pravičnost zahteva več kot le formalno enakost?

Spolna pravičnost presega zgolj formalno, zakonsko opredeljeno enakost. Zahteva globlje razumevanje družbenih, političnih in ekonomskih sistemov, ki krojijo naša vsakdanja življenja in izkušnje.

Modul udeležencem_kam ponuja orodja za prepoznavanje strukturnih vzrokov neenakosti. Tekom uvodnega srečanja smo podrobneje naslovili štiri ključne stebre:

1. Razlika med spolom (gender) in biološkim spolom (sex)

Z udeleženci_kami smo prevetrili pogosto napačno razumljen pojem spola. Medtem ko se biološki spol (sex) nanaša na biološke in fiziološke značilnosti, družbeni spol (gender) določa družbene vloge, pričakovanja, vedenja in identitete, ki nam jih družba pripiše ob rojstvu. Ta pričakovanja neposredno vplivajo na našo izbiro karierne poti, politično participacijo, delitev dela v družini in nezavedno usmerjajo naše vsakdanje delovanje in odločanje.

2. Razumevanje patriarhalnih struktur

Definirali smo patriarhat kot sistem, kjer je politična, ekonomska in družbena moč zgodovinsko koncentrirana v institucijah, ki jih obvladujejo moški. Patriarhat s svojimi togimi pričakovanji glede moškosti omejuje celotno družbo.

3. Enakost (equality), pravičnost (equity) in družbena pravičnost (justice)

S pomočjo praktičnega primera smo začrtali meje med tremi ključnimi koncepti:

• Enakost (equality): Obravnavanje vseh ljudi na popolnoma enak način.
• Pravičnost (equity): Prepoznavanje, da se različne skupine soočajo z različnimi ovirami, in prilagajanje podpore glede na njihove potrebe.
• Družbena pravičnost (justice): Aktivno spreminjanje in odpravljanje sistemskih ovir, ki povzročajo neenakost.

Moč presečnosti: Prepletanje sistemov zatiranja

Poseben poudarek uvodnega dela je bil namenjen konceptu presečnosti (intersekcionalnosti), ki ga je utemeljila Kimberlé Crenshaw. Presečnost nas uči, da družbenih neenakosti ne moremo obravnavati ločeno. Spol se namreč vedno prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so:

• Rasa in etnična pripadnost,
• socio-ekonomski status,
• gibalne in druge oviranosti,
• religija,
• spolna usmerjenost,
• migracijski status.

Pogledali smo znameniti primer DeGraffenreid proti General Motors in naslovili, kako institucije hitro lahko spregledajo specifične oblike diskriminacije, če nanje ne pogledajo skozi prizmo presečnosti. Brez tega pristopa sistem pogosto zaščiti le tiste najbolj privilegirane znotraj določene družbene skupine.

Kaj prinaša izobraževalni modul v nadaljevanju?

Konec leta nas čaka 2. del modula, kjer bomo teorijo pretopili v prakso. Posvetili se bomo vprašanju, kako te koncepte in spolno transformativni pristop neposredno implementirati v projekte, ki potekajo kot del programa Connect for Global Change.

Zahvaljujemo se predavateljici Aji Alayyar ter vsem udeležencem in udeleženkam za njihovo aktivno sodelovanje, deljenje osebnih uvidov in pripravljenost za soustvarjanje pravičnejše družbe!

❦ ❦ ❦

Program Connect for Global Change je sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Z uvodno delavnico zakorakali v modul Spolno transformativni pristop v okviru programa CfGC je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spoiler: tičejo se te. Samo nihče ti tega še ni razložil na način, ki bi imel smisel.

Ravno zato ustvarjamo projekt Glasovi za spremembe, ki mladim, kot si ti, približa mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč (MRSHP) – ne s suhoparnim poučevanjem, ampak skozi dialog, ustvarjanje, podcaste in dogodke.

Kaj te čaka, če se prijaviš na novice?

• 🎙️ Podcasti Glasovi s terena – osebne zgodbe ljudi, ki so bili tam, kjer se stvari dogajajo
• 🗣️ DOGODEK: Mladi na mlade politike – neposredna debata z mladimi politiki o globalnih izzivih, kjer se sliši tudi tvoj glas
• 💡 Hackathon Postani glas sprememb! – imaš idejo? Zberi ekipo, jo razdelaj, predstavi in morda osvojiš prvo nagrado
• 🖼️ Razstave Najboljše novice iz sveta – po regijah, fakultetah in ministrstvih … ker ni vse na svetu grozno, samo o tem ne poročajo dovolj
• 📩 Mesečni e-novičnik za mlade – vse zgoraj, plus dogodki, plus nagradne igre, direktno v tvoj inbox, brez spama

Projekt traja od aprila do decembra 2026, ti pa lahko postaneš del njega že danes.

Prijavi se zdaj:

📋 PRIJAVNICA: klikni TU

📱 QR KODA:

Vprašanja? Piši nam na novice@sloga-platform.org

Projekt izvaja platforma SLOGA v sodelovanju z Rubikon GRAL d.o.o. in sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Postani glas sprememb, prijavi se na novičnik! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na Ptuju razstava ni bila predstavljena zgolj kot ogled razstavnih panojev, ampak kot del širšega skupnostnega dogodka, v katerem so se povezali glasba, osebne zgodbe, ustvarjalnost in medgeneracijsko sodelovanje. Obiskovalci so se lahko seznanili z vsebinami projekta Gospel za mir, ob tem pa so imeli tudi možnost, da svoje osebno zavzemanje za mir izrazijo s podpisom zaveze za mir.

Razstava Gospel: pesem upanja in miru obiskovalcem približuje gospel glasbo kot glasbo upanja, dostojanstva, svobode, miru in družbene odgovornosti. Gospel je skozi zgodovino pogosto nastajal v okoliščinah stisk, neenakosti in iskanja pravičnosti, zato tudi danes ostaja pomemben glasbeni izraz, ki spodbuja spoštovanje, povezovanje in razmislek o miru.

Pomemben del dogodka je bila živa knjižnica, v kateri so se predstavili ustvarjalci, ki s svojim delom bogatijo lokalno in širšo skupnost. Svoje zgodbe so z obiskovalci delili pesnica Silva Žabota, fotograf in pisatelj Ciril Ambrož, ustvarjalka Mila Saftić iz kluba Nitkine zgodbe in pevka Marina Daražac iz gospel skupine AGAPE iz Hrvaške. Živa knjižnica je obiskovalcem omogočila, da so ustvarjalce spoznali ne le po njihovih delih, ampak tudi po izkušnjah, navdihu in sporočilih, ki stojijo za njihovim ustvarjanjem.

Dogodek je potekal v sodelovanju z Mandolinsko skupino AMOS, ki je pripravila koncertni del večera in z glasbo povezala različne vsebinske poudarke. Pri izvedbi dogodka so sodelovali tudi Krščanska adventistična cerkev Ptuj, ki je gostila dogodek na svoji jasi, dva študijska krožka pod mentorstvom Staneta Golca, ustvarjalci razstavljenih del, društvo Bee Geesus, gospel pevka Marina Daražac in drugi sodelujoči posamezniki, ki so večeru dodali svoj ustvarjalni prispevek. Prireditve sta se udeležili tudi županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in predsednica Četrtne skupnosti Jezero Viktorija Bezjak.

Predstavitev razstave Gospel: pesem upanja in miru na Ptuju je pokazala, da lahko glasba, umetnost in osebne zgodbe odprejo prostor za pogovor o vrednotah, ki jih danes še posebej potrebujemo: miru, dostojanstvu, solidarnosti in odgovornosti drug za drugega. V večeru, ki je povezal približno 60 udeležencev, se je gospel sporočilo upanja prepletlo z lokalnimi zgodbami ustvarjalnosti in skupnosti.

Projekt Gospel za mir tako nadaljuje svoje poslanstvo: z glasbo, razstavo, pogovori in javnimi dogodki spodbujati kulturo miru ter ljudi vabiti, da tudi sami postanejo nosilci besed, dejanj in odločitev, ki gradijo bolj spoštljivo družbo.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Razstava Gospel: pesem upanja in miru na Ptuju povezala glasbo, ustvarjalnost in žive zgodbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletna ozaveščevalna kampanja je zasnovana kot niz tematskih serij objav, ki mir osvetljujejo z različnih zornih kotov. Namen kampanje je približati vrednote miru na dostopen, ustvarjalen in premišljen način, spodbuditi pogovor o tem, kaj mir pomeni danes, in ljudi povabiti k majhnim, a pomembnim dejanjem, s katerimi lahko vsak prispeva k bolj spoštljivi in povezani družbi.

Kampanja prek družbenih omrežij nagovarja različne javnosti in jih vabi, da o miru ne razmišljajo le kot o odsotnosti vojne, temveč kot o vsakodnevni izbiri, odnosu in odgovornosti, ki jo živimo v svojih besedah, dejanjih in odnosih.

Prva serija objav, #SimboliMiru, je že zaključena. V njej so ustvarjalci kampanje raziskovali različne simbole miru, njihov pomen, izvor in sporočilo. Simboli, kot so golob, oljčna vejica, znak z rokami in drugi prepoznavni znaki miru, so bili predstavljeni kot več kot le podobe. So nosilci spomina, vrednot in skupnih hrepenenj po svetu, v katerem imajo prostor dialog, sočutje in sodelovanje.

Trenutno poteka serija objav #PesmiMiru, ki se posveča (gospel) skladbam, povezanim z mirom, upanjem, odporom proti krivicam in močjo skupnosti. Glasba ima posebno sposobnost, da preseže meje jezika, prostora in osebnih izkušenj. Pesmi miru niso le umetniška dela, temveč tudi pričevanja časa, v katerem so nastale, in sporočila, ki lahko nagovorijo tudi današnje poslušalce. V seriji so predstavljene pesmi, ki nas vabijo k poslušanju, razmisleku in vprašanju, kakšen svet želimo soustvarjati.

Danes se začenja nova serija objav #BesedeMiru, ki bo v ospredje postavila misli, citate in sporočila znanih osebnosti, povezana z mirom. Izbrane besede bodo povabilo vsem nam, da se znova spomnimo, kako pomembno je zavestno ustvarjati mir v vsakdanjem življenju, hkrati pa tudi sporočilo političnim odločevalcem in voditeljem, da odgovornost za mir presega meje posameznih skupnosti in zahteva pogumne, pravične in povezovalne odločitve tudi na globalni ravni. Besede imajo moč, da ranijo ali zdravijo, ločujejo ali povezujejo, utišajo ali opogumijo. Serija #BesedeMiru bo zato obiskovalce družbenih omrežij spodbujala k razmisleku o jeziku, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, in o tem, kako lahko že z izbiro besed prispevamo k bolj spoštljivi komunikaciji, kulturi dialoga in miru.

V naslednjem mesecu se bo kampanja nadaljevala s serijo #JezikMiru, v kateri bodo predstavljena različna poimenovanja besede mir v svetovnih jezikih in njihovi pomeni. Serija bo pokazala, da ljudje po svetu mir poimenujejo različno, a v teh besedah pogosto prepoznamo podobna hrepenenja: varnost, sprejetost, ravnovesje, pravičnost, sožitje in upanje. Jezik tako postane prostor srečanja kultur in opomnik, da je mir univerzalna vrednota, ki jo vsak narod, skupnost in posameznik razume skozi lastno zgodovino, izkušnjo in občutljivost.

Namen spletne ozaveščevalne kampanje ni le informiranje, ampak tudi spodbujanje osebnega odziva. Objave vabijo k razmisleku, pogovoru, deljenju vsebin in predvsem k vprašanju, kako lahko vsak posameznik v svojem okolju postane nosilec miru. Mir se namreč ne začne šele na ravni velikih političnih odločitev. Začne se v načinu, kako govorimo z drugimi, kako se odzivamo na nestrinjanje, kako prepoznavamo stiske ljudi okoli sebe in kako se odločamo za spoštovanje namesto predsodkov.

S kampanjo Gospel za mir KUD Bee Geesus širi sporočilo, da glasba, besede, simboli in jeziki niso le sredstva izražanja, ampak tudi poti povezovanja. V času, ko se družba pogosto sooča z razdeljenostjo, napetostmi in občutkom nemoči, projekt odpira prostor za drugačno sporočilo: mir je mogoče graditi. Počasi, vztrajno, z majhnimi dejanji in z zavestno odločitvijo, da izberemo človečnost.

Objave spletne kampanje lahko spremljate na družbenih omrežjih Bee Geesus, kjer se bodo tudi v prihodnjih tednih nadaljevale vsebine, posvečene miru, glasbi, dialogu in ustvarjalnosti. Vabljeni k spremljanju, deljenju in soustvarjanju kulture miru.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Gospel za mir s spletno kampanjo odpira prostor za razmislek o miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje je bilo namenjeno mreženju, pregledu pogodbenih in komunikacijskih obveznosti ter predstavitvi metodologije, ki bo podprla izvajanje projektov in spremljanje njihovih učinkov.

Zbrane predstavnike prejemnic sredstev sta uvodoma pozdravila direktor Platforme SLOGA Max Zimani, ki je osvetlil pomen naslavljanja globalnih izzivov in vlogo platforme, ter vodja programa CfGC Marjan Huč, ki je podrobneje predstavil cilje programa in pogodbene obveznosti. Preostali del ekipe: Urša in Katja pa je poskrbel za povezovanje dogodka ter logistično in komunikacijsko podporo.

Od opazovalca do inovatorja: Piramida vključenosti

Pomemben del srečanja je bil posvečen metodologiji spremljanja učinkov. Udeležencem smo predstavili Piramido vključenosti, orodje, merimo, kako se skozi aktivnosti (delavnice, izobraževanja in druge projektne akcije) razvija razumevanje globalnih izzivov med ciljnimi skupinami.

Piramida posameznike razvršča v sedem nivojev: od uporabnika, ki je informacijam le izpostavljen, preko opazovalca, sledilca, podpornika in aktivista, pa vse do multiplikatorja in inovatorja, ki samostojno razvija nove ideje za širjenje družbenih sprememb. Z uporabo tega orodja bomo v okviru programa Connect for Global Change dokazovali realen napredek, razumevanje in transformativni učinek globalnega učenja na terenu.

Vsem izbranim organizacijam še enkrat iskreno čestitamo. Veselimo se soustvarjanja družbenih sprememb in skupne krepitve globalne solidarnosti!

❦ ❦ ❦

Program Connect for Global Change je sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti. 

Prispevek Uspešen začetek 2. sklopa programa Connect for Global Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Teden ADRA je bil priložnost, da smo javnost opozorili na pomen humanitarnega dela, prostovoljstva, podpore družinam v stiski, vključevanja ljudi z migrantskim ozadjem, spoštovanja človekovega dostojanstva ter pomena dobrih del, ki lahko v težkih trenutkih nekomu povrnejo občutek varnosti in upanja.

Letošnji Teden ADRA smo začeli z dobrodelnim koncertom v Ljubljani, ki je potekal v soboto, 13. junija. Medgeneracijski dogodek je povezal glasbo, pripovedovanje, dobrodelnost in solidarnost. Obiskovalke in obiskovalci so prisluhnili skladbam in pesmim v različnih jezikih, večer pa je obogatila tudi ljudska pravljica iz Gorenjske.

Z dobrodelnim koncertom smo zbrali 1.470 evrov za program Podpora skupnosti za boljši jutri, in sicer za fond Krizna pomoč družinam v stiski. Iz tega fonda ADRA Slovenija nekajkrat letno pomaga družinam, ki jih doletijo hude in nepričakovane razmere, kot so smrt v družini, nezmožnost opravljanja dela, hude bolezni, požari, naravne nesreče ter druge življenjske preizkušnje. Takšna pomoč družinam omogoča, da v najtežjih trenutkih niso prepuščene same sebi, temveč prejmejo hitro, konkretno in dostojanstveno podporo.

V okviru Tedna ADRA je potekala tudi spletna ozaveščevalna kampanja. Z objavami smo poudarjali pomen solidarnosti, odgovornega govora, boja proti predsodkom, podpore beguncem in migrantom ter zagovorništva za enako obravnavo, socialno pravičnost in človekovo dostojanstvo. Teden ADRA smo povezali tudi z mednarodnim dnevom boja proti sovražnemu govoru in svetovnim dnevom beguncev, saj sta obe temi tesno povezani z vrednotami, ki vodijo delo ADRA: spoštovanjem, sočutjem, pravičnostjo in ljubeznijo do človeka.

Poseben del tedna je bila tudi Adrina sobota, ko se kot skupnost povežemo v podpori delovanju ADRA Slovenija. Zbrana sredstva so namenjena izvajanju humanitarnih programov, odzivanju na potrebe ljudi v stiski, krepitvi prostovoljstva, izobraževanju, ozaveščanju in nadaljnjemu razvoju programov, s katerimi ADRA pomaga otrokom, družinam, posameznikom in skupnostim doma ter po svetu.

ADRA Slovenija že več kot četrt stoletja kot uradno društvo deluje tudi na slovenskih tleh. V tem času smo pomagali več kot pol milijona ljudem. A za vsako številko stojijo zgodbe ljudi: otrok, ki potrebuje varnost, družin, ki se znajdejo v stiski, in posameznikov, ki v najtežjih trenutkih potrebujejo pomoč, bližino ter občutek, da niso sami.

V letu 2025 smo delovali na področju pomoči otrokom in družinam, podpore ljudem z migrantskim ozadjem, odziva na krizne dogodke, mednarodnega razvojnega sodelovanja, izobraževanja in ozaveščanja. Več o našem delu, dosežkih v preteklem letu in pomenu podpore programom ADRA Slovenija smo predstavili tudi v videu, pripravljenem ob zaključku Tedna ADRA.

Teden ADRA se je zaključil, povabilo k solidarnosti pa ostaja. Humanitarno delo ADRA Slovenija lahko podprete z donacijo prek spletne strani www.adra.si, s SMS-sporočilom LJUDJE5 na številko 1919, z namenitvijo 1 % dohodnine, vključitvijo v prostovoljsko delo, deljenjem informacij o našem delu ali podporo v molitvi.

Hvala vsem, ki ste se v Tednu ADRA pridružili našim aktivnostim, se udeležili dobrodelnega koncerta, darovali, prostovoljili in delili naša sporočila. Vsak dar, vsaka ura in vsako dobro delo štejejo.

ADRA Slovenija ostaja zavezana svojemu poslanstvu: delovati kot katalizator sprememb, ki navdihuje, vključuje in krepi ljudi, da si skupaj prizadevamo premagati revščino in nepravičnost ter preprečevati tveganja in posledice katastrof.

Sočutje. Pravičnost. Ljubezen.

Skupaj spreminjamo svet na bolje, od človeka do človeka.

Adra Slovenija

Prispevek Zaključil se je Teden ADRA 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.