Ključne teme: Od stanovanjske krize do integracije migrantov in humanitarne pomoči

• • Globalna solidarnost: Ali bi morala Slovenija nameniti več sredstev za humanitarno pomoč v tujini? Mladi so poudarili pomen mednarodne pomoči, sploh v času globalnih kriz.
  • Bivanje mladih: Kako si sploh privoščiti lastno streho nad glavo? In ali bi pri tem morala mladim pomagati država?
  • Obvezni vojaški rok: Vprašanje ponovne uvedbe naborništva je sprožilo precej različnih pogledov, od zagovarjanja domoljubja in discipline do argumentov o nesmiselnosti prisile.
    
  • Integracija in jezik: Kako uspešno vključiti tujce v slovensko družbo in kakšno vlogo pri tem igra učenje slovenskega jezika?

Iskanje kompromisov in neformalno druženje

Prispevek Kako so mladi soočili mnenja s političnimi podmladki na dogodku »Mladi na mlade politike«? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kaj te čaka?

Interaktivne delavnice in digitalna orodja, kot so Canva, Kahoot, Padlet in druga

Sodelovanje z mladimi iz drugih držav in spoznavanje novih perspektiv

Razvoj lastne ideje za digitalni projekt

Finančna podpora za izvedbo spletnega projekta po zaključku seminarja, ob mentorstvu in podpori naše ekipe, najmanj 600 EUR

Za srečanji v živo sta zagotovljena kosilo in povračilo potnih stroškov.

Zveni zanimivo? Piši nam za prijavo ali dodatne informacije:

povod@povod.si

Rok prijave: 20. 10. 2026

Prispevek VABILO: DCYDE! seminar digitalnega globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi dan se nas je zbralo 6 partnerjev konzorcija*. Po sproščenem spoznavanju v obliki hitrih zmenkov, smo pregledali cilje in časovnico projekta, predstavili delovne sklope, se dogovorili o načinu sodelovanja, upravljanju projekta in poročanju. Vsaka država je predstavila tudi svojo perspektivno na kolonializem. Dan smo sklenili z večerjo, ki je bila priložnost za neformalno druženje.

* Koordinator projekta je estonski MONDO MTU – NGO MONDO (NGO MONDO). Partnerji: POLSKA AKCJA HUMANITARNA (PAH), LATVIJAS PLATFORMA ATTISTIBAS SADARBIBAI (LAPAS), SLOGA PLATFORMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA RAZVOJ, GLOBALNO UCENJE IN HUMANITARNO POMOC (SLOGA), ARTEMISSZIO ALAPITVANY (ART), CLOVEK V OHROZENI, NO (PEOPLE IN PERIL),  SUDWIND VEREIN FUR ENTWICKLUNGSPOLITIK UND GLOBALE GERECHTIGKEIT (SUD).

Drugi dan smo odprli dogodek izobraževalkam_cem iz Slovenije in tujine.
Program smo odprli s predstavitvijo projekta širši javnosti. Osrednji del je vodil Rene Suša, pri čemer je naslovil temo senzibilnosti do kolonializma, težkih zgodovin in prihodnosti v srednji in vzhodni Evropi. Prevprašali smo poenostavljeno razumevanje kolonializma kot nečesa, kar se je zgodilo davno in daleč stran. Razmišljali smo kako je človek povezan z zemljo in kaj se zgodi, ko mora stik s to zemljo neprostovoljno prekiniti. Kaj vse je del naše narodne identitete, kako se je le-ta zgradila in kako nas oblikuje.

Nadaljevali smo s svetovno kavarno, s katero smo raziskovali kaj potrebujejo izobraževalci_ke za samozavestno poučevanje težkih zgodovin in katere so prakse, ki že delujejo. S pomočjo štirih omizij in izhodiščnih vprašanj smo razpravljali o trenutnih praksah, ovirah, učinkovitih pristopih in priporočilih za delo z učenci_kami in mladimi. Ugotovitve bodo neposredno oblikovale prihodnja gradiva, usposabljanja in druge aktivnosti projekta. Izroček ugotovitev si lahko prenesete TUKAJ.

Sledil je pogovor s Samar Zughool, raziskovalko, skupnostno umetnico ter ustanoviteljico Zavoda Reka Si. Pogovor je vodil direktor Platforme SLOGA, Max Zimani. S Samar sta odprla perspektivo diaspore, ki v učnih gradivih pogosto manjka. Naslovila sta tudi krivdo in sram, s katerima se potomci kolonialnih držav, kot tudi tisti, ki prihajajo iz držav brez neposredne kolonialne preteklosti, soočajo ob srečanju s to zgodovino, ter vprašanje, kako ju preoblikovati v odgovornost in konstruktivno delovanje.

Za zaključek srečanja smo se odpravili do ljubljanske Metelkove in se z medkulturnimi sogovorci_kami z lastno izkušnjo migracije iz Ljubljana Migrantour sprehodili po mestu ter nagovorili vprašanje kako so migracije oblikovale Ljubljano.

Hvala vsem, ki ste bili del dogodka!

Dogodek je bil organiziran v okviru projekta BRIDGE, ki ga financira Evropska unija. CERV-2025-CITIZENS-REM, 101297921, BRIDGE.

Prispevek Začel se je projekt BRIDGE: “Building Remembrance and Inclusion through Decolonial Global Education” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letos bo TGU potekal med 16. in 22. novembrom. Geslo letošnjega tedna je »Moj glas, naša dejanja, skupna prihodnost.” Več informacij dobite NA POVEZAVI..

Geslo je mišljeno kot pedagoška in politična izjava: od posameznika h kolektivu, od zavedanja k delovanju in od sedanjosti k prihodnosti. Izhaja iz prepričanja, da mora izobraževanje učence opremiti za kritično razumevanje sveta, za vprašanje o prevladujočih narativih ter za oblikovanje informiranih in neodvisnih presoj. Kritično razmišljanje je namreč državljanska in demokratična kompetenca, ki je v času algoritemskega filtriranja in vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, pogoj za polno sodelovanje v demokratičnem življenju.

K sodelovanju ste vabljeni: učitelji, pedagogi in trenerji na vseh ravneh formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, mladinski delavci in organizacije, oblikovalci izobraževalnih politik, organizacije civilne družbe, raziskovalci ter mladi.

Cilji Tedna globalnega učenja 2026:

• Ozaveščanje: opozoriti deležnike v izobraževanju na potencial globalnega učenja pri obravnavanju sodobnih globalnih groženj.
• Celostno učenje: spodbujati transformativne pristope, ki razvijajo celoten nabor kompetenc, potrebnih za demokratično participacijo in globalno odgovornost.
• Krepitev zmogljivosti: podpreti pedagoge in institucije pri vključevanju kritičnega razmišljanja, izobraževanja o človekovih pravicah in državljanske angažiranosti v učna okolja.
• Povezovanje in solidarnost: povezati praktike, oblikovalce politik, civilno družbo in učence, ki so zavezani izobraževanju kot sili za mir in pravičnost.
• Vrednote in okviri: prispevati k uresničevanju SDG 4.7 ter vrednot Novega demokratičnega pakta za Evropo in Referenčnega okvira kompetenc za demokratično kulturo Sveta Evrope.

Udeleženci lahko sodelujejo na obstoječih dogodkih ali pa organizirajo lastne aktivnosti. S tem prispevajo k širjenju ozaveščenosti o globalnem učenju kot orodju za solidarnost in spremembe ter k trajnostni, pravični in mirni družbi.

V Sloveniji od leta 2006 TGU koordinira Platforma SLOGA.

Za dejavnosti, organizirane v okviru Tedna globalnega učenja, so odgovorni izključno organizatorji in te ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Sveta Evrope.

Prispevek Teden globalnega učenja 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je povezal pogled odločevalcev, slovenskih nevladnih organizacij in izvajalcev mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter skozi konkretne primere pokazal, kako se slovenske razvojne politike in sredstva prevajajo v znanje, nove priložnosti in dolgoročne spremembe za ljudi in skupnosti.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je poudaril, da so razvoj, varnost in mir tesno povezani in jih zato ne moramo obravnavati ločeno.

Ob tem je izpostavil pomen povezovanja oblikovanja politik z izkušnjami iz prakse. »Politika lahko sprejema dobre odločitve samo, če pozna življenje na terenu, izkušnje ljudi in organizacij, ki tam delujejo,« je poudaril.

vir slik: Jan Rajh

Od podpore do znanja in večje samostojnosti

Prav konkretne izkušnje s terena so bile v ospredju predstavitev slovenskih organizacij, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Emina Hadžić, ustanoviteljica Zavoda KROG, je poudarila, da cilj razvojnega sodelovanja ni zgolj zagotavljanje neposredne pomoči, temveč ustvarjanje pogojev za dolgoročno samostojnost posameznikov in skupnosti:

»Od podpore do znanja. Od znanja do možnosti. Od možnosti do večje samostojnosti. In od posameznih sprememb do močnejše skupnosti. To je bistvo mednarodnega razvojnega sodelovanja. Da pomoč ne ostane samo pomoč, ampak postane znanje, možnost in dolgoročna sprememba v življenju ljudi.«

Njene besede ponazarjajo bistvo razvojnega sodelovanja: uspeh ni le v tem, da se na konkretni izziv odgovori danes, temveč da imajo ljudje in skupnosti zaradi sodelovanja več znanja, možnosti in sposobnosti, da se z izzivi v prihodnje spopadajo sami.

Slovensko znanje in tehnologija kot del razvojnega sodelovanja

O pomenu povezovanja razvojnega sodelovanja z znanjem, tehnologijo in zasebnim sektorjem je govorila tudi Mojca Kepic iz Slovenske karitas. Poudarila je pomen vključevanja slovenskega zasebnega sektorja v razvojne projekte.

Takšno sodelovanje omogoča predvsem prenos znanja in tehnologij, med drugim na področjih spremljanja suš in poplav s pomočjo satelitov in dronov, gradnje hiš s stisnjenimi zidaki ter razvoja in uporabe inovativnih rešitev, kot je stroj za pasterizacijo.

Primeri kažejo, da mednarodno razvojno sodelovanje ni enosmeren prenos pomoči, temveč lahko pomeni povezovanje znanja, izkušenj, tehnologije in lokalnih potreb. S tem se odpirajo možnosti za rešitve, ki so prilagojene konkretnemu okolju in lahko prispevajo k večji odpornosti ter dolgoročni samostojnosti skupnosti.

Od konkretnih zgodb do razvojnih politik

Direktor Platforme SLOGA Max Zamani je v predstavitvi vloge Slovenije v mednarodnem razvojnem sodelovanju izpostavil širši pomen tega področja za Slovenijo. Mednarodno razvojno sodelovanje ni zgolj izraz solidarnosti, temveč je tudi del odgovornega delovanja Slovenije v mednarodni skupnosti.

»Mednarodno razvojno sodelovanje prepogosto predstavljamo kot nekaj, kar bogatejše države počnejo za revnejše države. Tak pogled je preveč poenostavljen. Razvojno sodelovanje ni samo vprašanje dajanja in prejemanja. Je sodelovanje med ljudmi, organizacijami in državami, ki si prizadevajo reševati skupne probleme. Je vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in enakih možnosti. In je tudi vprašanje naše lastne odgovornosti.«

Slovenske nevladne organizacije pri tem pomembno prispevajo s svojim znanjem, izkušnjami in partnerstvi z lokalnimi organizacijami. Njihovo delo omogoča, da se razvojne politike povezujejo z dejanskimi potrebami ljudi in skupnosti ter da se učinki sodelovanja spremljajo tam, kjer nastajajo – na terenu.

Dogodek »Od terena do politike« je tako odprl prostor za razpravo o tem, kaj Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja že počne, kakšni so konkretni rezultati tega dela in kako lahko njegove učinke še bolje predstavimo javnosti.

vir slik: Jan Rajh

»Najboljše novice iz sveta«

Dogodek se je zaključil z otvoritvijo razstave »Najboljše novice iz sveta«, ki v ospredje postavlja pozitivne zgodbe, dosežke in dobre prakse na področju globalnega razvoja.

Razstava opozarja, da podobo sveta pogosto oblikujejo predvsem novice o krizah, konfliktih in drugih negativnih dogodkih, medtem ko številne zgodbe o napredku, sodelovanju, solidarnosti in spremembah na bolje ostajajo manj vidne.

Prav te zgodbe pa kažejo, zakaj je mednarodno razvojno sodelovanje pomembno. Za vsakim uspešnim projektom stojijo ljudje, lokalni partnerji, nevladne organizacije, znanje in dolgoletno sodelovanje. Njihovi rezultati so lahko majhni koraki za posameznika, a pomembni premiki za celotne skupnosti.

Dogodek »Od terena do politike« je zato pokazal, da razvojno sodelovanje ni oddaljena politika, temveč konkretno delo ljudi in organizacij, ki skupaj ustvarjajo pogoje za bolj samostojne, odporne in povezane skupnosti.

vir slik: Jan Rajh in SLOGA

Prispevek Od terena do politike: Slovenija z mednarodnim razvojnim sodelovanjem soustvarja konkretne spremembe po svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pošlji CV s spremnim dopisom na info@zavod-krog.si do 15. 10. 2026.

Več informacij najdeš na spletni strani: https://www.zavod-krog.si/…/postani-del-mednarodnega…

Prispevek PROSTOVOLJSTVO: Pridruži se mednarodnemu projektu Zavoda Krog je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj programa je spodbujati razvoj civilne družbe, zavedanje soodgovornosti za trajnosten razvoj in globalnih izzivov. S tem namenom smo v prvem krogu podprli 11 in v 2. krogu 10 nevladnih organizacij, ki s svojimi projektnimi idejami podpirajo globalno državljanstvo in ozaveščajo o globalnih izzivih, pri tem pa so še posebej pozorne na vključevanje mladih in žensk.

Klikni na posamezen projekt, da izveš več!

Mirovni inštitut:  A bo že enkrat mir?! Vrstniško izobraževanje srednješolcev o konfliktih, miru in globalni varnosti, v sodelovanju s partnersko organizacijo iz Ruande.

Moja mavrica: Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti. Projekt naslavlja podnebno pravičnost, enakost spolov in socialno vključenost skozi ulične metode in neformalne pogovore v javnem prostoru.

Spominčica: Globalni odmev demence. Projekt obravnava vse večji globalni izziv staranja prebivalstva in demence, pri čemer posebno pozornost namenja neenakosti med spoloma in socialni vključenosti.

Zavod APIS:  Barvna (s)lepota. Gre za participativni projekt uprizoritvenih umetnosti za mlade afriško-slovenskega in afriškega porekla, ki skozi gib, glas in gledališče raziskujejo svojo identiteto in pripadnost.

Loli Luludi: Od igrišča do skupnosti. Projekt krepi moči mladih Rominj skozi nogomet in neformalno izobraževanje, v pri čemer sodeluje tudi UEFA.

Reka Si: Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru. Mladi in ženske iz Slovenije in Sirije s soustvarjanjem zgodb in kratkih filmov gradijo mostove razumevanja in povezovanja.

Zavod Povod: Lokalna hrana, globalni vplivi. Ženske iz Slovenije in Jordanije raziskujejo povezavo med prehranskimi sistemi, neenakostjo in podnebnimi spremembami.

Zavod Voluntariat: Od klikov do premikov. Mladi razvijajo kritično razmišljanje in digitalno komuniciranje za pravičnejši in trajnostni svet.

KUD Transformator: Globalni glasovi zatiranih. Projekt uporabi gledališče zatiranih kot metodo kritične pedagogike. Vključuje približno 120 študentov pedagogike in usposablja trenerje ter bodoče facilitatorje.

Zavod Aspira: Zelena točka Zasavja. Skozi delavnice, usposabljanja, javne dogodke, razstave in spletno kampanjo udeleženci spoznavajo praktične načine za bolj trajnosten način življenja.

Vseh deset projektov povezuje skupna nit: izobraževanje, dialog in ustvarjalno izražanje kot orodja za opolnomočenje posameznikov in skupnosti pri soočanju z globalnimi izzivi. Spremljaj njihove zgodbe in pozitivne učinke!

❦ ❦ ❦

Program Connect For Global Change (program CFGC) sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Povezani za globalne spremembe: Spoznaj prejemnice sredstev 2. kroga programa Connect for Global Change! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vloga čebel daleč presega pridelavo medu. Z opraševanjem prispevajo k pridelavi hrane, ohranjanju biotske raznovrstnosti in delovanju ekosistemov. Njihovo zdravje je zato povezano tako s stanjem narave kot z življenjem ljudi, ki so odvisni od nje.

Podnebne spremembe, bolezni in drugi okoljski pritiski postavljajo čebelarje pred izzive, ki segajo čez državne meje. Sodelovanje med strokovnjaki, čebelarji in lokalnimi skupnostmi omogoča izmenjavo izkušenj pri njihovem obvladovanju. Pri tem je pomembno, da se znanje prilagaja lokalnim razmeram: način čebelarjenja, ki se obnese v Sloveniji, je treba v drugačnem okolju presojati glede na tamkajšnje čebele, podnebje in potrebe ljudi.

Slovensko znanje v podporo čebelarkam

Slovenija ima bogato čebelarsko tradicijo in izkušnje z upravljanjem čebeljih družin, vzrejo matic, preprečevanjem bolezni ter ohranjanjem avtohtone kranjske sivke. Kranjska sivka, avtohtona slovenska pasma medonosne čebele, je znana po svoji mirnosti, prilagodljivosti in delavnosti ter je cenjena po vsem svetu. Slovenski čebelarji so skozi desetletja razvili številne dobre prakse na področju upravljanja čebeljih družin, vzreje matic, preprečevanja bolezni in trajnostne rabe naravnih virov. Ta znanja so lahko pomembna podpora razvoju čebelarstva v državah globalnega juga.

V projektu ADRA Slovenija v Zambiji je čebelarstvo povezano s krepitvijo vloge žensk in ustvarjanjem možnosti za zaslužek. Znanje o delu s čebelami dobiva neposreden pomen za vsakdanje življenje, saj lahko prihodek od prodaje medu družinam pomaga pri zagotavljanju hrane, šolanju otrok in izboljšanju bivanjskih razmer.

Uspešno sodelovanje zahteva tudi razumevanje okolja, v katerem čebelarke živijo in delajo. Terenski obiski omogočajo neposreden vpogled v njihove izkušnje, ovire in rešitve, ki jih razvijajo pri svojem delu.

Zambijske izkušnje kot spodbuda za slovenske čebelarje

Obisk Zambije je slovenskim udeležencem približal čebelarjenje s čebelami, katerih vedenje se precej razlikuje od vedenja kranjske sivke. Anže Perčič, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske, je ob tem poudaril pomen selekcije in ohranjanja slovenske avtohtone čebele: »Na terenu v Afriki smo videli izjemno agresivne čebele, s katerimi tam čebelarijo. Ob tem smo spoznali, kako pomembni sta selekcija in ohranjanje naše avtohtone čebele v Sloveniji, s katero je veliko lažje čebelariti.«

Posebej ga je nagovorila zavzetost udeleženk projekta. Po njegovih besedah čebelarjenje v takšnih razmerah zahteva pogum, ki ga zambijskim čebelarkam ne manjka. Njihovo močno motivacijo povezuje tudi z dejstvom, da je čebelarstvo za mnoge postalo vir preživetja.

S pridobivanjem znanj in razumevanjem izzivov iz tujine pridobiva znanje tudi slovenska strokovna skupnost kot tudi čebelarji, kar lahko pomembno prispeva k pripravi in obvladovanju teh izzivov. Takšne izkušnje slovenske čebelarje spodbujajo k razmisleku o lastnih praksah in pomenu ohranjanja kranjske sivke. Spoznavanje drugačnih podnebnih razmer, vedenja čebel in načinov dela obenem širi razumevanje izzivov, s katerimi se srečujejo čebelarji drugod po svetu.

Partnerstvo, ki gradi na vzajemnem učenju

Sodelovanje med Slovenijo in Zambijo povezuje strokovno znanje z izkušnjami lokalnih skupnosti. Njegova vrednost se kaže v možnostih za boljše preživetje družin in večjo samostojnost žensk ter v novih spoznanjih vseh sodelujočih.

Projekt opozarja tudi na tesno povezanost skrbi za naravo in razvoja skupnosti. Zaščita opraševalcev, ohranjanje naravnih virov in ustvarjanje prihodkov se med seboj dopolnjujejo. Znanje o čebelah tako postaja naložba v prihodnost ljudi, mednarodno partnerstvo pa prostor, v katerem se lahko učijo vsi.

Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji

Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Znanje za čebele, prihodnost za ljudi: sodelovanje, ki povezuje Slovenijo in Zambijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

E-vodnik je nastal v okviru projekta Stezosledci za pravičnejši in trajnostni svet, s katerim Društvo stezosledcev skozi globalno učenje krepi razumevanje sveta in spodbuja aktivno državljanstvo med mladimi. Projekt temelji na prepričanju, da pravične in trajnostne družbe gradimo skupaj z mladimi, ki razumejo povezanost globalnih izzivov ter svojo vlogo pri njihovem reševanju.

Pri nastajanju so sodelovali otroci in mladi

Pomemben del vsebin so soustvarili otroci in mladi. Svoje poglede so prispevali v pogovorih, dejavnostih, zapisih in risbah, vodniki ter mentorji pa so jim pomagali njihove zamisli prepoznati, ubesediti in povezati s konkretnimi možnostmi za delovanje.

Tako je nastal vodnik, ki ne govori le o mladih, ampak vključuje tudi njihove glasove. Sporoča jim, da jim za sodelovanje pri izboljševanju skupnosti ni treba čakati na odraslost. Že danes lahko prispevajo ideje, opozarjajo na potrebe, pomagajo drugim in skupaj izvedejo spremembe, primerne svoji starosti.

Razumevanje sveta kot prvi korak

Prvi del e-vodnika pojasnjuje ključne pojme, povezane z aktivnim državljanstvom. To ni omejeno le na volitve ali spremljanje političnega dogajanja, ampak se kaže tudi v skrbi za skupne prostore, prostovoljstvu, izražanju mnenja, spoštljivem poslušanju, opozarjanju na nepravičnost in sodelovanju pri iskanju rešitev.

Bralci spoznajo tudi trajnostni razvoj, cilje trajnostnega razvoja in globalno učenje. Vodnik pojasnjuje, kako so vsakdanje odločitve povezane z ljudmi in okoljem drugod po svetu. Hrana, oblačila, telefoni, energija in drugi predmeti, ki jih uporabljamo, so namreč del globalnih dobavnih verig ter imajo svojo družbeno in okoljsko zgodbo.

Posebna pozornost je namenjena globalnim izzivom, lokalno-globalnim povezavam in dnevu ekološkega dolga. Publikacija bralce spodbuja, da informacije preverjajo, o težavah razmišljajo z različnih vidikov ter se ne zadovoljijo s preprostimi odgovori na zapletena vprašanja.

Praktični predlogi za vsakdanje življenje

Drugi del vodnika je izrazito praktičen. Obravnava enajst področij, na katerih lahko posamezniki in skupine prispevajo k pozitivnim spremembam: odgovorna potrošnja, preprečevanje zavržene hrane, varovanje vode, ponovna uporabo oblačil in predmetov, odgovorna raba energije, trajnostna mobilnost, varovanje narave in biotske raznovrstnosti, odgovorna uporabo digitalnih tehnologij in umetne inteligence, solidarnost in prostovoljstvo, mir ter spoštljivo skupnost, medgeneracijsko in medvrstniško sodelovanje.

Vsako poglavje pojasni, zakaj je izbrana tema pomembna, in predstavi konkretne korake za vsakdanje življenje. Dodani so primer dobre prakse, predlog lokalne pobude in razlaga povezave med lokalnim ravnanjem ter globalnimi posledicami.

Med predlogi najdemo organizacijo izmenjevalnice oblačil, zmanjševanje količine zavržene hrane, zbiranje deževnice, spodbujanje Pešbusa ali Bicivlaka, zasaditev medovitih rastlin, pripravo pravil za odgovorno uporabo spleta in umetne inteligence, organizacijo dneva miru ter medgeneracijsko izmenjavo spretnosti.

Sedem korakov od ideje do lokalne pobude

E-vodnik bralcev ne spodbuja le k spreminjanju osebnih navad, ampak tudi k skupnemu delovanju. Predstavlja sedem korakov, s katerimi lahko opaženo težavo ali potrebo razvijemo v izvedljivo lokalno pobudo.

Najprej izziv natančno opišemo in preverimo potrebe ljudi, ki jih zadeva. Nato poiščemo pristojne osebe ter možne partnerje, določimo jasen cilj, pripravimo načrt, pobudo izvedemo in na koncu preverimo njen rezultat. Pri tem se vprašamo, kaj želimo spremeniti, zakaj je to pomembno, koga moramo vključiti in kako bomo vedeli, da smo bili uspešni.

Lokalna pobuda je lahko preprosta: ureditev varnega prostora za kolesa, zasaditev medovitih rastlin, pomoč starejšim pri uporabi digitalnih naprav, dan popravil, skupnostna akcija, zbiranje predlogov za varnejšo pot ali izmenjava znanj. Pomembno je, da odgovarja na resnično potrebo, vključuje ljudi, ki jih zadeva, in ima dosegljiv cilj.

Povabilo k prvemu koraku

Vodnik opozarja, da posamezne navade ne morejo nadomestiti odgovornosti podjetij, ustanov in odločevalcev. Aktivno državljanstvo zato povezuje osebno odgovornost, sodelovanje v skupnosti in zavzemanje za boljša pravila.

Vseh predlogov ni treba uresničiti hkrati. Bralci lahko izberejo eno dosegljivo spremembo, jo preizkusijo in postopoma nadgrajujejo. Najpomembnejše sporočilo publikacije je jasno: za spremembo ni dovolj, da o težavi samo govorimo. Potrebujemo dobro vprašanje, preverjene informacije, sodelovanje, realen načrt in pogum za prvi korak.

E-vodnik Od ideje do dejanja za pravičnejši in trajnostni svet je dostopen na spletni strani www.stezosledec.si/e-vodnik-za-aktivno-drzavljanstvo.

Več informacij o projektu, objave ozaveščevalne kampanje in e-vodnik so dostopni na projektni spletni strani ter družbenih omrežjih Društva stezosledcev.

VODNIK JE DOSTOPEN TU –> Društvo stezosledcev Od Ideje do dejanja za pravičnejši in trajnostni svet E-vodnik

Stezosledci za pravičnejši in trajnostni svet je projekt, ki ga izvaja Društvo stezosledcev. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) v okviru strateškega partnerstva na področju globalnega učenja, ki se izvaja v sodelovanju z Društvom Humanitas, in je del projekta »Z globalnim učenjem do pozitivnih sprememb«. Vsebina projekta izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije, MZEZ RS ter Društva Humanitas.

Prispevek Od ideje do dejanja za pravičnejši in trajnostni svet je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ko govorimo o čebelah, pogosto najprej pomislimo na med. Toda njihov največji pomen za naravo in ljudi se kaže v opraševanju. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je od opraševalcev vsaj delno odvisnih približno tri četrtine vrst najpomembnejših kmetijskih rastlin na svetu. Živali, predvsem žuželke, oprašujejo tudi več kot 80 odstotkov cvetočih rastlinskih vrst.

Ob medonosnih čebelah pomembno delo opravljajo tudi divje čebele, metulji in drugi opraševalci. Njihova raznolikost pomaga zagotavljati opraševanje različnih rastlin, zato varovanje opraševalcev zahteva ohranjanje življenjskih prostorov in virov hrane tako za gojene kot za prostoživeče vrste.

V državah globalnega juga pogosto obstajajo bogati, a ranljivi ekosistemi, ki jih ogrožajo krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo in podnebne spremembe. Uvajanje trajnostnih čebelarskih praks lahko spodbuja varovanje naravnih območij, saj lokalne skupnosti dobijo neposredno gospodarsko korist od ohranjanja okolja. Čebelarstvo tako postane orodje za zaščito gozdov, travnikov in drugih življenjskih prostorov ter za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.

Drevesa kot podpora čebelam in skupnosti

Izguba življenjskih prostorov, intenzivne kmetijske prakse, uporaba pesticidov, bolezni in podnebne spremembe ogrožajo opraševalce. Njihovo varovanje je zato tesno povezano z načinom upravljanja okolja.

V projektu ADRA Slovenija v Zambiji se skrb za okolje povezuje z ustvarjanjem možnosti za preživetje žensk in njihovih družin. Čebelarke spoznavajo, da je uspešnost njihovega dela odvisna tudi od rastlin, ki čebelam zagotavljajo pašo, in od ohranjenega okolja v bližini čebelnjakov.

Špela Kalan, vodja Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske (ČRICG), je med terenskim obiskom spremljala tudi okoljske dejavnosti projekta.

»Med terenskim obiskom projekta v Zambiji smo videli, da zasaditev 20 hektarjev površin z drevesi blaži posledice podnebnih sprememb, zagotavlja življenjski prostor različnim živalskim vrstam in čebelarjem nudi zavetje pred vročim afriškim soncem,« je povedala.

Po njenih besedah je projekt pomembno prispeval tudi k ozaveščanju udeleženk o povezanosti čebelarstva in varovanja narave.

»Uporabnice so spoznale, da bodo pridelale več medu, če bodo dobro skrbele za drevesa in medovite rastline v okolici. V medonosnem parku, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta, so nam pokazale tudi sadike in mlada drevesa, ki jih vzgajajo, da bi varovale okolje in biotsko raznovrstnost ter čebelam zagotavljale hrano in senco,« je pojasnila Kalan.

Skrb za drevesa tako dobiva neposreden pomen v vsakdanjem življenju čebelark. Ohranjanje okolja podpira njihovo dejavnost, možnost zaslužka pa dodatno spodbuja dolgoročno skrb za naravne vire.

Zdravje čebel zahteva izmenjavo znanja

Poleg zagotavljanja paše je pomembno tudi spremljanje zdravja čebeljih družin. Bolezni in zajedavci predstavljajo tveganje, pri njihovem preprečevanju pa imajo pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, ustrezna diagnostika in previdnost pri premikih čebel. Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) zato določa ukrepe za mednarodno trgovanje in premike čebel, namenjene preprečevanju vnosa bolezni na nova območja.

Globalizacija in podnebne spremembe povzročajo hitro širjenje bolezni, škodljivcev in invazivnih vrst. Kar se danes pojavi na enem delu sveta, lahko v nekaj letih postane težava tudi drugje. Zato je mednarodno sodelovanje na področju spremljanja zdravja čebel izjemnega pomena.

Države globalnega juga se pogosto soočajo z boleznimi in paraziti, ki jih evropski čebelarji še ne poznajo, medtem ko se evropske države spopadajo z izzivi, ki se lahko pozneje pojavijo tudi drugod. Izmenjava raziskovalnih ugotovitev, diagnostičnih metod in preventivnih ukrepov omogoča hitrejše prepoznavanje tveganj ter učinkovitejše ukrepanje.

Takšno sodelovanje prispeva tudi k razvoju znanosti, saj raziskovalci pridobivajo širši vpogled v vplive podnebnih sprememb, migracij škodljivcev in prilagajanja čebel različnim okoljskim pogojem. Posledično so bolje zaščiteni tako opraševalci kot tudi kmetijska proizvodnja.

Izmenjava znanja med slovenskimi strokovnjaki in zambijskimi čebelarkami lahko pomaga pri prepoznavanju sprememb v čebeljih družinah in razumevanju tveganj. Hkrati terenske izkušnje slovenskim udeležencem omogočajo spoznavanje čebelarjenja v drugačnih podnebnih razmerah. Takšno sodelovanje odpira prostor za primerjavo praks in iskanje rešitev, prilagojenih lokalnemu okolju.

Varovanje opraševalcev je naložba v prihodnost

Projekt v Zambiji kaže, kako se lahko čebelarstvo poveže z obnovo okolja in krepitvijo lokalnih skupnosti. Zasaditev dreves, vzgoja medovitih rastlin in izobraževanje čebelark dopolnjujejo skrb za čebele z razumevanjem širšega ekosistema.

Opraševalci povezujejo rastline, živali in ljudi. Njihovo varovanje zato pomeni tudi skrb za raznoliko prehrano, ohranjeno naravo in možnosti preživetja skupnosti. Mednarodno sodelovanje lahko to skrb okrepi z znanjem, ki nastaja v različnih okoljih in se razvija skozi skupno delo.

Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji

Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Opraševalci povezujejo naravo in ljudi: od slovenskih čebelnjakov do Zambije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ustanovitev Javnega sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni podpiramo in razumemo kot pomemben korak k zagotavljanju sistemske javne podpore zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. Vendar pa hkrati menimo, da zagotavljanje te podpore ne sme potekati na način, ki zmanjšuje stabilnost in predvidljivost financiranja nevladnih organizacij, ki ravno tako zagotavljajo servis za različne najranljivejše skupine v družbi.

V zvezi z 29. členom predloga zakona se pridružujemo opozorilom Komisije za preprečevanje korupcije in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Pri spremembi vira financiranja Sklada za razvoj nevladnih organizacij je treba jasno opredeliti obseg prenosa sredstev ter zagotoviti spoštovanje že sklenjenih pogodb in prevzetih obveznosti države. Spremembe ne smejo ogroziti programov in zaposlitev, ki so jih nevladne organizacije vzpostavile na podlagi veljavnih odločitev in zagotovil države.

Glede predloga za obravnavo zakona po nujnem postopku se pridružujemo pomislekom Komisije za preprečevanje korupcije. Predlagane sistemske in trajne spremembe terjajo ustrezno strokovno presojo in vključevanje zainteresirane javnosti.

Še posebej se nam zdi problematično poseganje v Sklad za razvoj NVO v Mednarodnem letu prostovoljstva za trajnostni razvoj, ki ga je za leto 2026 razglasila Organizacija Združenih Narodov. Poudarjamo pomen nevladnih organizacij pri krepitvi družbene povezanosti, vključevanju ranljivih skupin ter razvoju demokratične in mednarodno solidarne družbe.

Poslanke in poslance zato pozivamo, da pri odločanju zagotovijo ohranitev stabilnega podpornega okolja za nevladne in prostovoljske organizacije in hkratno krepitev javne podpore zdravljenju redkih bolezni.

Prispevek Poziv platforme SLOGA političnim odločevalcem glede drastičnega spreminjanja prioritet Sklada za razvoj NVO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek VABILO: Od terena do politika je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.