Letošnji dogodek je bil posvečen vprašanju, kako graditi močnejša, pravičnejša in bolj enakovredna partnerstva v mednarodnem razvojnem sodelovanju. V času vse večjih globalnih izzivov, krčenja virov in negotovosti postaja vprašanje, kdo sprejema odločitve, kdo nadzoruje sredstva in kdo določa prednostne naloge, vse pomembnejše.

Posebej pomemben je bil razmislek o tem, kaj v praksi sploh pomeni enakovredno partnerstvo. Moses Isooba iz Uganda National NGO Forum je poudaril, da je pravo partnerstvo partnerstvo med enakimi, tudi kadar partnerji niso enako veliki.

Gospod Isooba je to ponazoril z zelo neposrednim sporočilom:

»Partnerstvo ne more biti zares pravično, če ima ena stran še vedno moč, da opredeli problem, oblikuje rešitev, nadzoruje sredstva in odloči, ali je bila rešitev uspešna ali ne. In prav takšen sistem smo vzpostavili.«

Popoldanski del dogodka je ponudil nadaljnjo razpravo o prihodnjih vlogah nevladnih organizacij ter o tem, kako lahko komunikacija prispeva k preseganju kolonialnih vzorcev, stereotipov in neenakih razmerij moči.

Za Platformo SLOGA so takšna srečanja pomembna kot prostor za izmenjavo izkušenj, povezovanje in skupen razmislek o tem, kako graditi bolj pravično in odgovorno mednarodno razvojno sodelovanje.

Hvala kolegom iz AG Globale Verantwortung za odprt prostor za dialog in izmenjavo.

Prispevek dogodek Aid Matters 2026: The Power of Partnerships je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, ponovno koordinira SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Uvodnik je prispevala Tone Kajzer, minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

V letošnji izdaji lahko najdete zgodbe iz sveta: od vrnitve zelene morske želve z roba izumrtja do obnovljivih virov energije, ki prehitevajo premog.

Preberete pa si lahko tudi zgodbe slovenskih organizacij, ki soustvarjajo trajnostno usmerjen, boljši in bolj povezan svet, med njimi:

• FER – Forum za enakopraven razvoj; Majhne gobe, velike spremembe v Ugandi; 
• Umanotera; Kranj postaja prvo slovensko mesto s trajnostno prehransko strategijo;
• Zavod Krog; Zelišča kot orodje za opolnomočenje žensk;
• FOCUS; Circ du Soil: razstava, ki spreminja pogled na hrano;
• Slovenska karitas; Kako je slovenska pomoč ogrela ukrajinske domove;
• EPEKA; Zaživelo je prvo zadružno stanovanje v Mariboru;
• ADRA; Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji;
• APIS; Herojinje našega časa
• PINA;Win like a woman: igra, ki ženskam pomaga premagati nevidne ovire;
• Zavod Voluntariat; projekt DEFY, zgodba v treh delih

Novice pa bodo letos oživele tudi na desetih razstavah po vsej Sloveniji. Za več informacij nas spremljajte na socialnih omrežjih ali pa se prijavite na naše e-novičke.

PREBERITE NAJBOLJŠE NOVICE 2026

.

.

.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Izšle so Najboljše novice iz sveta 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt je z raznolikimi dejavnostmi dosegel občinstvo po vsej Sloveniji, številne vsebine pa so zaradi spletne kampanje dosegle tudi ljudi, ki se dogodkov niso mogli udeležiti osebno. Nastal je prostor, v katerem so se srečali glasba, zgodovina, izobraževanje, umetnost in dejavna zavezanost miru.

Koncerti kot prostor povezovanja

Pomemben del projekta so predstavljali koncerti in glasbeni dogodki. Lokalni koncerti so potekali v Ljubljani, Žalni, Slovenskih Konjicah, Grosupljem in Vidmu pri Ptuju, s čimer je projekt nagovoril občinstvo v različnih delih Slovenije.

Projekt se je z glasbo predstavil še na mednarodnem dogodku Fête de la Musique in drugih koncertnih prizoriščih, kjer so se njegova sporočila prepletala z nastopi različnih glasbenikov ter skupin.

Osrednji koncert v Ljubljani je povezal ključna sporočila projekta in obiskovalcem omogočil tudi podpis Zaveze za mir. Napolnjena dvorana Španskih borcev je s koncertom a cappella gospel zbora Bee Geesus z gosti Alenko Godes, Eyes of Faith in Sašem Vrabičem ponudila obiskovalcem aktivno vključenost v prizadevanjih za mir.

Gospel glasba je na dogodkih postala izhodišče za razmislek o miru, solidarnosti, upanju in moči skupnosti. Koncerti niso bili namenjeni zgolj glasbenemu doživetju, ampak so poslušalce vabili tudi k razmisleku o tem, kako lahko vsak izmed nas prispeva k bolj vključujoči in miroljubni družbi. Ogledali so si lahko razstavo, prebrali gradiva, se vključili v delavnice, spletno kampanjo in druge aktivnosti.

Razstava, ki pripoveduje zgodbo gospela

V okviru projekta je nastala razstava Gospel: pesem upanja in miru, ki je bila predstavljena na Ptuju, v Ljubljani, Šmartnem na Pohorju, Murski Soboti, Trebnjem in Šentjurju.

Razstava je obiskovalce popeljala od korenin gospela v afroameriških spiritualih in izkušnji suženjstva do njegove pomembne vloge v gibanju za državljanske pravice. Predstavila je tudi sodobni pomen gospela v glasbi, umetnosti, filmu in družbenem življenju.

Obiskovalci so lahko spoznali, da je gospel mnogo več kot prepoznaven glasbeni izraz. Je zgodovinski glas ljudi, ki so sredi zatiranja ohranjali upanje, dostojanstvo in vero v svobodo. Razstava je ta sporočila povezala tudi z današnjimi prizadevanji za človekove pravice, enakost, pravičnost in mir.

Gostovanja na različnih lokacijah so razstavo približala raznolikemu občinstvu: obiskovalcem kulturnih in glasbenih dogodkov, članom lokalnih skupnosti, mladim ter drugim, ki jih zanimajo glasba, zgodovina in družbena vprašanja.

Več kot 300.000 ogledov spletne kampanje

Pomemben doseg je projekt dosegel s spletno ozaveščevalno kampanjo. Objave, videovsebine in druga projektna sporočila so skupaj zabeležili več kot 300.000 ogledov.

V sklopu kampanje je nastalo več vsebinskih serij:

• #PesmiMiru je predstavljal skladbe, ki govorijo o miru, svobodi, upanju, enakosti in prizadevanjih za pravičnejši svet.
• #BesedeMiru je z navdihujočimi mislimi znanih oseb odpiral prostor za osebni razmislek o odnosih, sožitju in odgovornosti.
• #SimboliMiru je predstavljal prepoznavne simbole miru, njihov izvor in pomen v različnih zgodovinskih ter kulturnih okoliščinah.
• Serija #JezikMiru je raziskovala, kako se beseda mir izraža v različnih svetovnih jezikih. Serija je pokazala, da mir v različnih jezikih ne zveni enako, vendar povsod predstavlja eno temeljnih človeških hrepenenj.

Serije so kompleksne teme približale občinstvu na dostopen, vizualno privlačen in razumljiv način. Posamezne objave so delovale samostojno, skupaj pa so oblikovale širšo pripoved o miru kot vrednoti, ki jo je treba vsak dan znova graditi.

V okviru kampanje je nastala tudi serija videoizjav ustvarjalcev projekta in udeležencev dejavnosti. Osebni pogledi, izkušnje in razmišljanja so pokazali, da mir za različne ljudi pomeni nekaj drugega, vendar se vedno začne pri pripravljenosti poslušati, razumeti in spoštovati drugega.

Zaveza za mir: od besed k dejanjem

Eden osrednjih rezultatov projekta je Zaveza za mir, s katero so lahko posamezniki izrazili svojo osebno pripravljenost, da bodo mir dejavno gradili v vsakdanjem življenju.

Zavezo je bilo mogoče podpisati osebno na projektnih dogodkih ali prek spleta, zato je bila dostopna tudi tistim, ki se koncertov, razstav in drugih dejavnosti niso mogli udeležiti. Podpis ni pomenil zgolj podpore splošni ideji miru, ampak osebno odločitev za spoštljivo komunikacijo, zavračanje sovraštva, odprtost za dialog in dejanja, ki povezujejo ljudi.

Zaveza za mir tako ostaja eno od trajnejših sporočil projekta: mir ni samoumevno stanje in ni zgolj odgovornost političnih voditeljev ali institucij. Nastaja tudi v družinah, šolah, delovnih okoljih, lokalnih skupnostih in vsakodnevnih odnosih.

Delavnice, pogovori in srečevanje z drugimi

Projekt je poleg koncertov in spletnih vsebin vključeval tudi dejavnosti, ki so omogočale neposredno sodelovanje udeležencev. Med njimi so bile delavnice globalnega učenja, pogovori in živa knjižnica, pri kateri so osebne zgodbe postale izhodišče za preseganje predsodkov ter boljše razumevanje izkušenj drugih ljudi.

Takšne dejavnosti so udeležencem omogočile, da niso ostali le poslušalci ali opazovalci. Postali so dejavni soustvarjalci projekta, ki so njegova sporočila povezovali s svojimi izkušnjami in okoljem.

Vsebine, ki ostajajo dostopne tudi po zaključku projekta

Pomembna vrednost projekta je tudi njegova trajnost. V okviru projekta so nastala tiskana in spletna gradiva, ki na razumljiv način povezujejo gospel, mir, človekove pravice in družbeno odgovornost. Vsebine so namenjene širši javnosti, uporabljajo pa jih lahko tudi učitelji, mladinski delavci, kulturne organizacije in drugi, ki želijo odpirati pogovore o miru ter medsebojnem spoštovanju.

Projektna gradiva, vsebine kampanje in dodatne informacije so še naprej na voljo na spletni strani beegeesus.si. Tako se sporočila projekta ne zaključujejo z zadnjim dogodkom, temveč ostajajo dostopna za nadaljnjo uporabo, izobraževanje in navdih.

Pesem se konča, njeno sporočilo ostaja

Projekt Gospel za mir je pokazal, da umetnost lahko odpira teme, ki jih je včasih težko ubesediti. Glasba lahko ustvari varen prostor za srečevanje, zgodovinske izkušnje lahko pomagajo razumeti sedanjost, osebne zgodbe pa lahko zmanjšujejo razdaljo med ljudmi.

Koncerti po Sloveniji, gostovanja razstave v šestih krajih, skoraj 200.000 ogledov spletnih vsebin, serije ozaveščevalnih objav, videoizjave, delavnice, živa knjižnica, dostopna gradiva in Zaveza za mir skupaj predstavljajo pomemben prispevek k širjenju kulture miru.

Projekt se zaključuje, vendar njegova osrednja misel ostaja: mir ni le odsotnost konflikta, ampak vsakodnevna odločitev za dostojanstvo, pravičnost, poslušanje in sodelovanje. Vsak glas lahko prispeva k tej skupni pesmi – in vsak človek lahko postane glasnik miru.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Zaključek projekta Gospel za mir: ko glasba postane prostor povezovanja, dialoga in upanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razstava, ki jo je pripravil KUD Bee Geesus, je pokazala, da gospel ni le glasbena zvrst. Je glas ljudi, ki so tudi v najtežjih okoliščinah ohranjali upanje, gradili skupnost in se zavzemali za svobodo. Razstava je gostovala je v Šmartnem na Pohorju, Murski Soboti, Trebnjem in Šentjurju ter po dvakrat v Ljubljani in na Ptuju, kar je bilo več gostovanj kot sprva načrtovano. Povpraševanja po razstavi pa so tudi po zaključku projekta, kar kaže na interes obiskovalcev in organizatorjev prireditev po tovrstnih vsebinah.

Posamezna gostovanja so bila umeščena v različne kulturne, glasbene, cerkvene in skupnostne dogodke. Razstava je tako dosegla ljudi, ki se sicer morda ne bi srečali z zgodovino gospela ali poglobljeno razmišljali o njegovi povezanosti s človekovimi pravicami. Različna okolja so vsakemu gostovanju dala nekoliko drugačen značaj. Ponekod je bila razstava povezana s koncertnim programom, drugod z druženjem, pogovorom ali drugimi projektnimi dejavnostmi. Na vseh lokacijah pa je ohranjala skupno sporočilo: tudi umetnost lahko prispeva k povezovanju ljudi in ustvarjanju bolj miroljubne družbe.

Od suženjstva do pesmi svobode

Razstava je obiskovalce najprej popeljala h koreninam gospela, ki segajo v duhovne pesmi zasužnjenih Afričanov v Združenih državah Amerike. Spiritualne pesmi so nastajale v okoliščinah nasilja, razčlovečenja in odvzete svobode, vendar so ljudem pomagale ohranjati vero, medsebojno povezanost ter upanje na drugačno prihodnost.

Pesmi so bile izraz bolečine, hkrati pa tudi poguma in odpora. V njih so se prepletale svetopisemske zgodbe, izkušnje vsakdanjega življenja in hrepenenje po svobodi. Iz tega glasbenega izročila se je postopoma razvil gospel, ki je postal pomemben del afroameriške zgodovine, kulture ter identitete.

Razstava je ob tem opozarjala, da glasba nikoli ne nastaja ločeno od družbenega okolja. Gospel je od svojih začetkov nosil sporočila dostojanstva, vztrajnosti, skupnosti in vere, da so spremembe mogoče.

Od ogleda k osebni zavezi

Obiskovalci razstave niso bili povabljeni le k spoznavanju preteklosti, ampak tudi k razmisleku o sedanjosti. Zgodovina gospela namreč odpira vprašanja, ki ostajajo aktualna: Kako se odzivamo na krivice? Kako govorimo o ljudeh, ki so drugačni od nas? Ali znamo prisluhniti izkušnjam drugih? In kako lahko mir gradimo v svojem okolju?

Podpisali so lahko tudi Zavezo za mir. Z njo so izrazili pripravljenost, da bodo mir uresničevali v vsakodnevnih odnosih, uporabljali spoštljiv jezik, zavračali sovraštvo in predsodke ter iskali poti dialoga.

Naš glas lahko postane pesem miru

Razstava Gospel: pesem upanja in miru je na svoji poti po Sloveniji povezala preteklost in sedanjost. Zgodovino glasbe, ki je zrasla iz bolečine in hrepenenja po svobodi, je približala današnjim obiskovalcem ter jih povabila, naj razmislijo o svoji vlogi pri gradnji miru. Njena pot se je zaključila, toda njeno sporočilo ostaja: tudi kadar se zdi, da posamezen glas ne more spremeniti sveta, lahko skupaj z drugimi postane pesem upanja, poguma in miru.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Razstava Gospel: pesem upanja in miru na poti po Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta rezultat kaže, da lahko premišljeno pripravljene spletne vsebine spodbudijo zanimanje za mir, solidarnost in človekove pravice ter sporočila projekta ponesejo daleč prek prizorišč njegovih dogodkov.

Mir skozi besede, glasbo in simbole

Osrednji del kampanje so predstavljale tematske serije objav, ki so vprašanje miru približevale z različnih vidikov. Vsaka serija je uporabljala svoj način pripovedovanja, skupaj pa so oblikovale celovito sporočilo o miru kot vrednoti in vsakodnevni praksi.

V seriji #PesmiMiru so bile predstavljene pesmi, povezane z mirom, svobodo, upanjem, enakostjo in družbenimi spremembami. Izbrane skladbe so pokazale, da glasba ni le spremljevalka pomembnih zgodovinskih trenutkov, ampak tudi način, s katerim ljudje izražajo svoje hrepenenje po pravičnejšem svetu.

Serija #BesedeMiru je prinašala misli posameznikov, ki so s svojim življenjem in delovanjem zaznamovali prizadevanja za človekove pravice, spravo, nenasilje in medsebojno razumevanje. Kratka sporočila so sledilce vabila, naj se za trenutek ustavijo in razmislijo, kaj mir pomeni v njihovem vsakdanjem življenju.

Serija #JezikMiru je raziskovala, kako se beseda mir izraža v različnih svetovnih jezikih. Objave so predstavljale posamezne izraze, njihov pomen in države oziroma območja, kjer jih ljudje uporabljajo. Razkrivale so tudi, da nekateri jeziki poznajo več besed za mir, saj z njimi opisujejo različne razsežnosti miru, od odsotnosti vojne in varnosti do notranjega ravnovesja, medsebojne povezanosti, sprave ter skladnega življenja v skupnosti. Serija je tako pokazala, da mir v različnih jezikih ne zveni enako, vendar povsod predstavlja eno temeljnih človeških hrepenenj. Jezikovne in kulturne razlike pri tem niso bile predstavljene kot ovira, ampak kot bogastvo, skozi katero lahko bolje razumemo različne poglede na mir ter načine njegovega uresničevanja

Objave #SimboliMiru pa so predstavljale različne simbole, s katerimi so ljudje skozi zgodovino in v različnih kulturah izražali željo po miru. Kampanja ni pojasnila le njihovega videza, ampak tudi njihov izvor, pomen in okoliščine, v katerih so postali prepoznavni.

Osebni glasovi o pomenu miru

V okviru kampanje je nastala tudi serija videoizjav, v katerih so ustvarjalci projekta, sodelujoči in udeleženci njegovih dejavnosti razmišljali o miru ter svoji vlogi pri njegovem uresničevanju.

Osebne izjave so splošne vrednote povezale z resničnimi izkušnjami. Sogovorniki so spregovorili o pomenu poslušanja, sprejemanja drugačnosti, spoštljive komunikacije, glasbe in skupnosti. Pokazali so, da mir za vsakega človeka lahko pomeni nekaj nekoliko drugačnega, vendar se praviloma začne pri odnosu do ljudi, ki jih srečujemo vsak dan.

Videoformat je kampanji dodal pristnost in omogočil, da sporočila projekta niso ostala zgolj zapisana, temveč so dobila glas, obraz ter osebno zgodbo.

Več kot 300.000 priložnosti za razmislek

Več kot 300.000 ogledov objav ne predstavlja le številčnega dosežka. Vsak ogled je pomenil novo priložnost, da se nekdo sreča z zgodbo, mislijo, pesmijo ali vprašanjem, ki ga je spodbudilo k razmisleku o miru.

Spletna kampanja je dopolnjevala koncerte, razstave, delavnice, živo knjižnico in druge dejavnosti projekta. Hkrati je omogočila, da so vsebine dosegle tudi ljudi, ki se dogodkov niso mogli udeležiti osebno.

Zaradi različnih oblik objav je kampanja nagovorila širok krog uporabnikov. Nekatere je pritegnila glasba, druge zgodovinska dejstva, navdihujoče misli, simboli ali osebne videoizjave. Raznoliki pristopi so pripomogli k temu, da mir ni bil predstavljen kot oddaljen in abstrakten ideal, ampak kot tema, povezana z našimi besedami, odločitvami ter odnosi. 

Od spletnega odziva k osebni zavezi

Kampanja je sledilce spodbujala tudi k podpisu Zaveze za mir, s čimer se ozaveščanje ni ustavilo pri posredovanju informacij. Njegov namen je bil spodbuditi razmislek in konkretno ravnanje. Mir namreč ni le družbeni cilj, ampak se začne v vsakodnevnih stikih: v jeziku, ki ga uporabljamo, pripravljenosti prisluhniti in načinu, kako se odzivamo na različnost ter nesoglasja.

Vsebine ostajajo dostopne

Čeprav se projektna kampanja zaključuje, njene vsebine ostajajo na voljo tudi za nadaljnjo uporabo. Objave, videoizjave, gradiva in druge informacije, pripravljene v okviru projekta Gospel za mir, so dostopne na družbenih omrežjih Bee Geesus. Uporabljajo jih lahko posamezniki, šole, mladinske in kulturne organizacije ter vsi, ki želijo odpirati pogovore o miru, nenasilju, človekovih pravicah in medsebojnem spoštovanju.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Sporočila miru dosegla več kot 300.000 ogledov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

8. 9. je v konferenčni dvorani ljubljanskega CITY hotela potekal zaključni dogodek projekta PROTEUS (2023-2026), ki je z odmevnim mednarodnim panelom z naslovom kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje? postregel s poglobljeno razpravo o stanju demokracije, njenem varovanju, izzivih svobode medijev ter širših evropskih in družbenih pritiskih. Panel je zbral ugledne strokovnjake s področij medijev, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki so ponudili ostre analize in konkretne poglede na trenutno družbeno dogajanje.

Demokracija kot proces in nevarnost, da se degradacija normalizira

Dušan Stojanovič (poslanska skupina SVOBODA), je izpostavil, da je demokracija v svojem bistvu proces. Opozoril je na nevarnost postopne degradacije demokratičnih standardov, na katere se kot družba prepogosto navadimo in jih sprejmemo kot nekaj samoumevnega. K temu prispeva tudi manipulativna logika »deli in vladaj«, kjer ekstremizem ponuja lažne, preproste odgovore ter posameznike odvrača od lastnega premisleka in odgovornosti. Posebej oster je bil do vsakdanje floskule »takšna je pač politika«, saj prav normalizacija takšnega mišljenja odpira vrata nižjim demokratičnim standardom.

Da se demokracija ne ruši čez noč, temveč nazaduje počasi in neopazno, je v svojem video prispevku poudarila tudi Irena Joveva, poslanka Evropskega parlamenta. Spomnila je na ključno dejstvo, da demokracija ne pripada vladam in institucijam, temveč ljudem, kar od vseh nas zahteva aktivno odgovornost in državljansko držo.

Novinarstvo pod pritiskom in medijska svoboda

Na nevarnosti, s katerimi se soočata sodobno novinarstvo in svoboda medijev, je opozorila Helena Milinković, novinarka RTV Slovenija in predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Sklicujoč se na tragičen primer umora malteške novinarke Daphne Caruane Galizie je skozi slovenski kontekst in prizmo polarizacije okrog RTV Slovenija ponazorila, kako daleč lahko segajo pritiski na neodvisne medije. Poudarila je, da svoboda medijev ni trajno zagotovljena pravica, temveč vrednota in odgovornost, ki jo je treba vedno znova dosegati ter braniti.

Civilna družba, demokratična pismenost in širši evropski kontekst

Simon Delakorda (INePA) je razpravo razširil na področje delovanja civilne družbe in opozoril, da krčenje prostora civilne družbe ni le preprosto vprašanje delitve na levico in desnico. Tudi nominalno liberalne in demokratične politične sile namreč niso vedno pripravljene brezpogojno ščititi svobodnega prostora civilne družbe. Poudaril je pomen globoke demokratične kulture in pismenosti. Institucije same po sebi namreč ne zadostujejo, če nimamo družbene zavesti in pripravljenosti, da jih dejansko varujemo.

Mednarodno dimenzijo je prispeval Daniel Hegedüs, ki je opozoril na zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavamo po letu 2024 – ko se demokratično nazadovanje iz nacionalnih politik vedno bolj preliva v same institucije Evropske unije. Opozoril je, da avtoritarni pritiski in odmiki v ključnih državah, kot sta Francija ali Nemčija, ne ogrožajo le posameznih držav, temveč lahko resno ogrozijo celoten evropski projekt.

Mednarodna konferenca “Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje” je tako s pestrim naborom perspektiv pokazala, da je ohranjanje demokratičnih vrednot skupna odgovornost politike, civilne družbe, medijev, prav tako pa tudi slehernega posameznika.v

Dogodek se je zaključil v duhu nadaljnjega povezovanja, skupnega razmisleka in krepitve odpornosti demokratičnih struktur tako v Sloveniji kot širšem evropskem prostoru.

Dogodek je fotografiral: Bojan Brajkovič

Prispevek PROTEUS 2026: Demokracija ni samoumevna. Je proces, ki ga moramo nenehno braniti. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru mednarodnega projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija, Platforma SLOGA organizira delavnico za izobraževalce_ke “Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih”.

Zakaj ta tema?

Kolonialna zgodovina in njene sodobne posledice, kot so rasizem, nacionalizem, globalne neenakosti so teme, ki so v učnih načrtih Srednje in Vzhodne Evrope pogosto premalo zastopane ali obravnavane. Delavnica želi izobraževalkam in izobraževalcem ponuditi konkretna orodja, znanje in perspektive za obravnavo teh kompleksnih in občutljivih tem v razredu in drugih učnih okoljih.

Delavnica je namenjena strokovnim delavcem_kam, ki delujejo na področju formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Kaj vas čaka?

Teoretični del: poučevanje kolonializma in težkih zgodovin v srednji in vzhodni Evropi  (predava Rene Suša).
Kakšni so dekolonialni pristopi, ki prevprašujejo prevladujoče zgodovinske pripovedi in raziskujejo, kako kolonialne in imperialne dediščine danes vplivajo na znanje, identitete, rasizem, nacionalizem in globalne neenakosti. Poseben poudarek bo na vzhodnoevropskih perspektivah, dekolonializaciji znanja ter praktičnih načinih za obravnavo teh tem pri pouku in delu z mladimi.

Svetovna kavarna: kaj izobraževalci potrebujejo Skupinsko delo, v katerem boste udeleženci_ke skupaj z drugimi izobraževalci_kami oblikovali izhodišča za gradiva, usposabljanja in pilotne aktivnosti v okviru projekta BRIDGE. Prispevek udeležencev_k bo neposredno oblikoval prihodnje rezultate projekta.

Živa izkušnja: pogovor z gostjo/gostom: Dialog z govorcem oz. govorko z izkušnjo diaspore, ki v učna gradiva in načine poučevanja prinaša osebno perspektivo, ki v njih pogosto manjka.

Ljubljanski Migrantour: Sprehod po mestu, ki ga vodijo medkulturni sogovorci_ke z lastno izkušnjo migracije. Sprehod raziskuje, kako so migracije oblikovale Ljubljano, skozi vprašanja identitete, pripadnosti, spomina, raznolikosti in diskriminacije.

Praktične informacije

• Datum: petek, 25. september 2026, od 9.00 do 16.30
• Lokacija: M Hotel, Derčeva ulica 4, Ljubljana
• Udeležba: brezplačna
• Jezik: delavnica poteka v angleškem jeziku
• Prijave: odprte do 21. septembra 2026 na prijavnem obrazcu

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na novice@sloga-platform.org.

Delavnica je del uvodnega dogodka projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija (CERV-2025-CITIZENS-REM, 101297921).

Prispevek Projekt BRIDGE: Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zato vas društvo Humanitas toplo vabi na usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol.

KDAJ IN KJE: Usposabljanje bo potekalo v četrtek, 8. oktobra 2026, med 14–20h v Ljubljani (točno lokacijo vam javimo naknadno).

ZA KOGA: Usposabljanje je namenjeno skupini 15 – 25 učiteljic in učiteljev OŠ, prednost imajo tisti, ki poučujejo nižje razrede (1. in 2. triada).

KAKO: Poskrbeli bomo za sproščeno in prijetno vzdušje ter za lahko kosilo in odmor za kavo.

POT: Spodbujamo uporabo javnega prevoza, vsem, ki niste iz Ljubljane, pa bomo povrnili potne stroške.

PRIJAVE: Prijavite se lahko do 17. 9. 2026 oz. do zapolnitve prostih mest preko spletnega obrazca: https://forms.gle/BP9quX4PGNZHEGf37.

DODATNE INFORMACIJE: Pišete lahko na e-naslov alma@humanitas.si.

Prispevek VABILO: usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol (8. 10. 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če se v tem prepoznaš, nisi edini/a. Okrog 8 % mladih v Evropi je v podobnem položaju – poleg šole, faksa, službe, prijateljev in svojega vsakdana redno pomagajo ali prevzemajo del skrbi za nekoga, ki jim je blizu. Tudi v Sloveniji (raziskava ME-WE, več o tem pojavu: https://www.delo.si/novice/slovenija/ko-je-odgovornost-za-mlade-prevelika).

O tem se še vedno malo govori. In verjetno ne potrebuješ pomilovanja ali še enega »kako si ti priden/pridna«. Veliko bolj pomembno je vprašanje: Kako je tebi? Kaj pri tem potrebuješ? Kaj bi ti pomagalo?

Prav zato želimo v Spominčici povezati mlade s podobnimi izkušnjami. Ne zato, da bi ti povedali, kaj potrebuješ, ampak da najprej vprašamo tebe.

Konec septembra pripravljamo prvo neformalno srečanje prek Zooma. Najprej bomo poslušali vaše izkušnje, nato pa bomo skupaj oblikovali vsebine, aktivnosti in orodja, ki bi mladim v podobnih situacijah dejansko lahko koristili.

Brez obveznosti. Brez pritiska. Prostor za pogovor in iskanje boljših možnosti.

Če se v tem prepoznaš ali poznaš koga, ki bi se, nam piši na projekti@spomincica.si.

V slogi je moč.

Lep pozdrav, Spominčica

Prispevek Poleg šole, faksa ali prve službe redno pomagaš babici, dedku, staršu ali drugemu bližnjemu? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prav zato je vprašanje prilagajanja podnebnim spremembam tudi vprašanje razvoja in zmanjševanja neenakosti.

Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, kažeta, kako tesno so povezani podnebni izzivi, dostop do naravnih virov, gospodarska varnost in enakost spolov. Projekt izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis iz Severne Makedonije v okviru razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.

Raziskavi – Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti – sta pokazali, da se podeželske skupnosti soočajo z več medsebojno povezanimi izzivi.

Med njimi so daljša sušna obdobja, višje temperature, neenakomerne padavine, zmanjšana razpoložljivost vode, slabšanje rodovitnosti tal, omejen dostop do znanja in financiranja ter staranje kmetijskega prebivalstva.

Podnebne spremembe niso nevtralne

Posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh ljudi enako. Gospodinjstva z omejenimi prihodki imajo manj možnosti za vlaganje v prilagajanje, male kmetije pa so pogosto bolj izpostavljene vremenskim tveganjem kot večji kmetijski sistemi.

Posebej ranljive so lahko ženske na podeželju. V Severni Makedoniji ženske predstavljajo pomemben delež kmetijske delovne sile, vendar imajo bistveno manjši dostop do lastništva zemljišč, financiranja in formalnega odločanja. Ob tem pogosto opravljajo tudi velik delež neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela. Zato prilagajanje podnebnim spremembam ne more temeljiti zgolj na uvajanju novih tehnologij. Če želimo graditi resnično odporne skupnosti, morajo imeti ljudje dostop do znanja, virov in možnosti za sodelovanje pri odločanju. To pomeni, da morata biti podnebna odpornost in enakost spolov obravnavani skupaj.

Voda kot razvojno vprašanje

Ena ključnih ugotovitev obeh raziskav je povezana z upravljanjem vode. V proučevanih skupnostih v Severni Makedoniji so raziskovalci zaznali vse večje posledice daljših sušnih obdobij in zmanjšane razpoložljivosti vode v rastni sezoni. Kmetje poročajo tudi o spreminjanju tradicionalnih vzorcev kmetovanja in zgodnejšem začetku setvene sezone. Hkrati v izbranih skupnostih niso bili vzpostavljeni sistemi za zbiranje deževnice.

To odpira pomembno vprašanje: kako lahko skupnosti bolje izkoristijo vire, ki jih že imajo?

Zbiranje deževnice je primer decentralizirane in relativno dostopne rešitve, ki lahko gospodinjstvom pomaga zmanjšati odvisnost od nepredvidljivih vodnih virov. V kombinaciji z učinkovitejšim namakanjem, kompostiranjem in drugimi trajnostnimi praksami lahko prispeva k večji stabilnosti pridelave in boljši prehranski varnosti gospodinjstev. Pomembno je, da takšne rešitve niso namenjene le velikim kmetijskim sistemom. Prilagoditi jih je mogoče tudi potrebam malih kmetij in gospodinjstev z omejenimi finančnimi možnostmi.

Raziskavi kot začetek spremembe

Razvojno sodelovanje ni učinkovito, če se začne z vnaprej določenimi rešitvami. Zato sta bili raziskavi izvedeni kot podlaga za nadaljnje aktivnosti projekta. Njune ugotovitve bodo usmerjale vzpostavljanje sistemov zbiranja deževnice, usposabljanja za trajnostno vrtnarjenje in kompostiranje ter aktivnosti na področju podnebno pametnega kmetijstva. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi znanja žensk na podeželju in njihovih možnosti za razvoj podjetniških dejavnosti.

Takšen pristop temelji na preprostem načelu: trajnostne rešitve so učinkovitejše, kadar izhajajo iz dejanskih potreb skupnosti. Raziskavi zato nista le zbiranje podatkov, temveč pomemben korak pri oblikovanju aktivnosti, ki so prilagojene lokalnim razmeram.

Lokalno znanje in globalni izzivi

Čeprav projekt poteka v Severni Makedoniji, vprašanja, ki jih odpira, niso omejena na eno državo.

Podnebne spremembe, pomanjkanje vode, degradacija tal in negotovost malih kmetij postajajo vse pomembnejši izzivi po vsem svetu. Tudi Slovenija in druge evropske države se soočajo s pogostejšimi sušami in potrebo po prilagajanju kmetijstva na spremenjene podnebne razmere.

Izkušnje iz lokalnih skupnosti lahko zato ponudijo pomembne odgovore na širša vprašanja razvoja.

Zbiranje deževnice samo po sebi ne bo rešilo vseh posledic podnebnih sprememb. Toda skupaj z drugimi ukrepi – od trajnostnega upravljanja tal do dostopa do znanja in večje vključenosti žensk – lahko postane del širše spremembe.

Razvoj, ki temelji na partnerstvu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov« temelji na sodelovanju med slovensko organizacijo Zavod Krog in lokalno partnersko organizacijo Legis iz Severne Makedonije.

Takšna partnerstva so eden ključnih elementov razvojnega sodelovanja. Lokalne organizacije poznajo potrebe, izzive in posebnosti skupnosti, medtem ko mednarodno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja, povezovanje različnih izkušenj in dostop do dodatnih virov.

Pri tem ni pomembno le, katere tehnologije se uvajajo, ampak tudi kdo sodeluje pri njihovem načrtovanju in kdo bo imel od njih koristi. Prav zato projekt povezuje okoljske cilje z družbenimi vprašanji. Voda, zemlja, prehranska varnost in enakost spolov niso ločene teme. V življenju podeželskih skupnosti so neposredno povezane.

Vsaka lokalna rešitev šteje

Podnebne spremembe so globalen problem, vendar se njihove posledice vedno kažejo lokalno. Prav na ravni skupnosti se zato pogosto začnejo tudi konkretne rešitve. Dve raziskavi iz Severne Makedonije kažeta, da je mogoče podnebno odpornost graditi tudi z dostopnimi ukrepi: učinkovitejšo rabo vode, zbiranjem deževnice, skrbjo za rodovitnost tal, prenosom znanja in večjo vključenostjo tistih, ki so pogosto izključeni iz odločanja.

Razvojno sodelovanje ima pri tem pomembno vlogo, kadar ne prinaša le rešitev od zunaj, temveč ustvarja pogoje, da skupnosti same krepijo svoje zmogljivosti. Prihodnost podeželja bo v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja. In prilagajanje ne pomeni le tehnologije. Pomeni tudi dostop do virov, znanja, sodelovanja in enakih možnosti.

O projektu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije. Cilj projekta je povečati odpornost podeželskih skupnosti na podnebne spremembe z uvajanjem sistemov zbiranja deževnice, trajnostnih kmetijskih praks ter ukrepov za večjo vključenost žensk v razvojne procese. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Prispevek Ko podnebne spremembe poglabljajo neenakosti: kaj lahko lokalne rešitve pomenijo za prihodnost podeželja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fokus letošnje konference

Izvajanje trajnostnih politik in ukrepov postaja vse bolj zahtevno. Utrjuje se vtis, da je zeleni prehod projekt od ljudi odtujenih odločevalcev. Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno zagotoviti participacijo tistih, na katere politike in ukrepi vplivajo. Z dobrimi praksami na tem področju se lahko seznanite na letošnji, že 11. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti.

Moč participacije:
kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri?

v sredo, 9. septembra 2026, od 9.00 do 13.00
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji podali rešitve za vključevanje ljudi v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni. Predstavili bodo uspešne prakse (in izzive) v navezavi na ključne vire skupnosti: prehransko varnost, energetsko samozadostnost, zeleni proračun, upravljanje voda in znanje skupnosti.

Več o programu in časovnici konference si lahko preberete tukaj.

Vabljeni tudi, da spremljate Umanoterin Facebook profil, kjer bomdo v času do konference delili podrobnejše predstavitve govork in govorcev.

Udeležba na konferenci je zaradi obilice informacij in praktičnih znanj še posebej priporočena zaposlenim na občinah in ministrstvih, predstavnikom javnih zavodov in regionalnih razvojnih agencij ter vsem, ki ste zainteresirani za izvedbo in podporo trajnostnim skupnostnim projektom na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Dodatne informacije na 01 439 7100, info@umanotera.org in na www.dovoljzavse.si.

Prispevek Vabilo na 11. nacionalno konferenco Dovolj za vse: Moč participacije (sreda, 9. september 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.