Fokus letošnje konference

Izvajanje trajnostnih politik in ukrepov postaja vse bolj zahtevno. Utrjuje se vtis, da je zeleni prehod projekt od ljudi odtujenih odločevalcev. Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno zagotoviti participacijo tistih, na katere politike in ukrepi vplivajo. Z dobrimi praksami na tem področju se lahko seznanite na letošnji, že 11. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti.

Moč participacije:
kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri?

v sredo, 9. septembra 2026, od 9.00 do 13.00
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji podali rešitve za vključevanje ljudi v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni. Predstavili bodo uspešne prakse (in izzive) v navezavi na ključne vire skupnosti: prehransko varnost, energetsko samozadostnost, zeleni proračun, upravljanje voda in znanje skupnosti.

Več o programu in časovnici konference si lahko preberete tukaj.

Vabljeni tudi, da spremljate Umanoterin Facebook profil, kjer bomdo v času do konference delili podrobnejše predstavitve govork in govorcev.

Udeležba na konferenci je zaradi obilice informacij in praktičnih znanj še posebej priporočena zaposlenim na občinah in ministrstvih, predstavnikom javnih zavodov in regionalnih razvojnih agencij ter vsem, ki ste zainteresirani za izvedbo in podporo trajnostnim skupnostnim projektom na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Dodatne informacije na 01 439 7100, info@umanotera.org in na www.dovoljzavse.si.

Prispevek Vabilo na 11. nacionalno konferenco Dovolj za vse: Moč participacije (sreda, 9. september 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ob mednarodnem dnevu humanitarnosti, ki ga vsako leto obeležujemo 19. avgusta, pri Platforma SLOGA poudarjam, da humanitarnost pomeni več kot odziv na nesreče. Je izraz solidarnosti, sočutja in odgovornosti do ljudi v stiski ter zaveza, da nihče ne ostane prezrt – ne glede na kraj, izvor ali okoliščine.

Zgodovina nas uči, da je mednarodna solidarnost ključna v času velikih kriz, od potresa na Haitiju leta 2010 in vojne v Ukrajini do pomoči ob uničujočih poplavah na zahodnem Balkanu, ekstremnih sušah na področju nekaterih držav afriškega roga, lakoti in drugih humanitarnih katastrofah. EU je bila tudi v letu 2025 eden od vodilnih svetovnih donatorjev humanitarne pomoči. Glede na to, da naj bi v letu 2025 po ocenah humanitarno pomoč potrebovalo več kot 300 milijonov ljudi, je EU napovedala proračun za mednarodno humanitarno pomoč za leto 2025 v višini 1,9 milijarde evrov. V Sloveniji se je znesek za mednarodno humanitarno pomoč v letu 2025 znižal za 35,8 odstotka. Navkljub zmanjšanju tudi v letošnjem letu nekatere članice platforme SLOGA zagotavljajo pomoč prebivalcem Ukrajine, Gaze, Sudana ter drugim skupnostim, ki jih prizadenejo konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče.

“Mednarodni dan humanitarnosti je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki s svojim delom pomagajo ljudem v stiski, in da se spomnimo, da lahko prav vsak po svojih močeh prispeva k bolj povezani, solidarni in sočutni družbi” poudarja Max Zimani, direktor platforme SLOGA. ”Članice platforme SLOGA zagotavljajo pomoč skupnostim, ki jih prizadenejo konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče. Humanitarne organizacije lahko podpremo z donacijami, vendar denar še zdaleč ni edina oblika pomoči. Enako dragoceni so prostovoljno delo, deljenje znanja, materialna pomoč, odgovorno komuniciranje in širjenje vrednot solidarnosti ter spoštovanja človekovega dostojanstva.”

Nekatere članice platforme so poleg pomoči partnerskim državam dejavno vključene tudi v nudenje pomoč ljudem v Sloveniji – od podpore ob naravnih nesrečah in socialnih stiskah do ozaveščanja, prostovoljstva ter krepitve vključujoče družbe.

»Humanitarnost se ne začne in ne konča na državnih mejah. Članice platforme SLOGA s svojim znanjem, izkušnjami ter mednarodnim in lokalnimi mrežami pomagamo ljudem ob krizah po svetu kot tudi doma. Na Slovenski karitas smo ob naravnih nesrečah in drugih stiskah v Sloveniji in v tujini vedno znova priča izjemni solidarnosti ljudi. Tudi sami smo jo bili veliko deležni iz tujine pred tremi leti ob poplavah v Sloveniji. Pri pomoči je posebno dragocena naša razvejana mreža prostovoljcev, ki dobro poznajo lokalno okolje in lahko hitro prepoznajo ljudi v stiski ter jim ponudijo konkretno pomoč in bližino. Ob tem je pomembno tudi ozaveščanje in spodbujanje solidarnosti, saj s tem gradimo družbo, v kateri ne spregledamo najranljivejših, ne glede na to, ali živijo v Sloveniji ali drugje po svetu,« je povedala Jana Lampe, koordinatorka SLOGINE delovne skupine za humanitarno pomoč.

Humanitarne organizacije lahko podpremo z donacijami, vendar denar ni edina oblika pomoči. Enako dragoceni so prostovoljno delo, deljenje znanja, materialna pomoč, odgovorno komuniciranje ter širjenje vrednot solidarnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva. Mednarodni dan humanitarnosti je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki pomagajo, in da vsak po svojih močeh prispevamo k bolj povezani in sočutni družbi.

Platforma SLOGA združuje slovenske nevladne organizacije, humanitarne organizacije, ustanove in druge deležnike, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči, globalnega učenja terin zagovorništva. Skupaj si prizadevamo za pravičnejši, bolj vključujoč in trajnosten svet.

Da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali zadostno in ustrezno humanitarno pomoč, sta ključna razumevanje in podpora javnosti. Zato platforma SLOGA izvaja projekt Glasovi za spremembe, s katerim naslavlja nizko raven razumevanja in podpore mednarodnemu razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči v Sloveniji, zlasti med mladimi in političnimi odločevalci. Z boljšim razumevanjem globalnih izzivov želimo krepiti zavedanje, da sta mednarodna solidarnost in humanitarna pomoč skupna odgovornost ter pomemben del odziva na vse bolj kompleksne globalne krize. V okviru projekta bo do konca leta organizirano več posvetov med mladimi in političnimi odločevalci, izvedena bo ozaveščevalna kampanja na socialnih omrežjih ter številne druge aktivnosti.

Izjave nekaterih slovenskih humanitarnih NVO ob svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so aktivne na področju mednarodne humanitarne pomoči:
(Adra Slovenija, Društvo Hrana za življenje, Slovenska kartias, Zavod Krog)

ADRA Slovenija
Humanitarno društvo ADRA Slovenija, članica platforme SLOGA, na področju mednarodne humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja deluje predvsem na Zahodnem Balkanu in v Podsaharski Afriki. Kot del globalne mreže izvaja projekte ekonomskega opolnomočenja ranljivih skupin (zlasti žensk in deklic), krepi prehransko varnost, blaži posledice podnebnih sprememb ter se dinamično odziva na mednarodne krize, konflikte in naravne katastrofe.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Društvo Hrana za življenje
Humanitarno društvo Hrana za življenje, slovenska veja svetovne mreže Food for Life Global, katere korenine segajo v Indijo, v Sloveniji neprekinjeno deluje od leta 2008. Društvo se osredotoča na zagotavljanje zdravih, brezplačnih obrokov in presežkov hrane za najbolj ranljive skupine, hkrati pa je vpeto tudi v mednarodno okolje. Sodeluje s številnimi evropskimi enotami FFL, FFL America ter večjo indijsko organizacijo Anamrita, v preteklosti pa so se dejavno odzvali na velike svetovne krize, vključno s humanitarno odpravo na Haiti po potresu leta 2010, poplavami v Bosni, Srbiji, vojni v Ukrajini, itd.

Uroš Colja, predsednik društva Hrana za življenje: »Naše poslanstvo temelji na prepričanju, da je treba najprej pomagati doma, v lokalni skupnosti, kjer smo v zadnjem letu razdelili 74 ton hrane v vrednosti preko 562.000 EUR. Vendar pa ob velikih nesrečah in sistemskih nepravilnostih v svetu ne moremo ostati križem rok. Kot del globalne mreže, ki dnevno razdeli 2 milijona obrokov, verjamemo v mednarodno solidarnost in dolžnost, da pomoč doseže človeka v stiski, ne glede na meje.

Slovenska karitas

Slovenska karitas, članica platforme SLOGA, že vrsto let deluje na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Z lokalnimi organizacijami Karitas, slovenskimi misijonarji in drugimi partnerji izvaja projekte predvsem v podsaharski Afriki, na Zahodnem Balkanu ter na območjih humanitarnih kriz. Programi so usmerjeni v zmanjševanje revščine in ranljivosti, izboljšanje dostopa do osnovnih storitev, dostojno delo, opolnomočenje žensk ter pomoč ob naravnih nesrečah in konfliktih. Pomemben del mednarodnega delovanja poteka v sodelovanju in ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, kateremu je Slovenska karitas strateški partner na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, pa je dejala: »Na Slovenski karitas se preko mednarodne mreže Karitas odzivamo z nujno pomočjo na vse večje humanitarne krize po svetu, od vojne v Ukrajini, Sudanu, do poplav v Bosni in Hercegovini in potresa v Venezueli. Ponosni smo na vse lokalne sodelavce  in prostovoljce Karitas v državah, kjer so krize, ki na terenu neutrudno pomagajo drugim zagotoviti osnovne potrebščine, kljub temu da večkrat tvegajo svoja življenja ali pa so bili z nesrečo prizadeti tudi sami. Hvaležni smo Ministrstvi za zunanje in evropske zadeve za pomoč preko Karitas v višini 2,4 mio evrov za različne humanitarne krize po svetu samo v letu 2026 in tudi vsem darovalcem v Sloveniji, ki se širokosrčno odzovete našemu klicu na pomoč.«

Zavod Krog
Zavod Krog, ena od dolgoletnih članic Platforme SLOGA humanitarno deluje v državah Zahodnega Balkana in na Bližnjem vzhodu, kjer na terenu izvajajo psihosocialno pomoč ženskam, otrokom in preživelim nasilja, zagotavljajo nujne življenjske potrebščine, podpirajo dostop do izobraževanja ter krepijo lokalne organizacije, ki delujejo v kriznih razmerah.

Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog: “Zavod Krog se je nemudoma odzval na pomoč ob uničujočih poplavah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji z zagotavljanjem nujnih življenjskih potrebščin, higienskih paketov, s pomočjo obnovi šol in zdravstvenega doma, z oskrbo osnovnih šol z opremo, ter s podporo prizadetim družinam. Zavod Krog kot dolgoletna partnerica Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije na področju ozaveščanja javnosti o humanitarnosti prispeva k večjemu razumevanju globalnih izzivov in krepitvi solidarnosti v družbi.”

Prispevek Izjava platforme SLOGA in njenih članic ob mednarodnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP) sta pomemben del prizadevanj Slovenije za bolj pravičen, varen in trajnosten svet. V praksi se kažeta na številnih področjih – od zagotavljanja hrane, pitne vode, zdravil in nujne pomoči ob naravnih nesrečah ali oboroženih spopadih do obnove domov, zdravstvene in druge infrastrukture, podpore izobraževanju ter psihosocialne pomoči. Posebna pozornost je namenjena najbolj ranljivim skupinam, med njimi otrokom, ženskam, razseljenim osebam in prebivalcem območij, ki jih prizadenejo dolgotrajne krize. Slovenija pri tem sodeluje s partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki ter s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k reševanju skupnih globalnih izzivov.

 Kot konkreten primer lahko izpostavimo humanitarno-razvojni projekt Slovenske karitas v Ruandi, namenjen opolnomočenju žensk in krepitvi podnebno odpornih skupnosti. Do leta 2028 želi projekt izboljšati prehransko varnost in ekonomski položaj 3.000 ranljivih gospodinjstev, njegovi učinki pa bodo z dostopom do vode, trajnostnim kmetovanjem, novimi poslovnimi priložnostmi in uporabo naprednih tehnologij dosegli širšo skupnost 30.000 prebivalcev.

GOSPODARSKA DIPLOMACIJA IN ZASEBNI SEKTOR

Vse pomembnejše postaja tudi povezovanje javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (MZEZ) je med drugim že izpostavilo vprašanje vključevanja gospodarske diplomacije v MRSHP ter možnosti uspešnejšega sodelovanja javnih in zasebnih akterjev. Slovenija tako s svojim znanjem ne le pomaga drugim državam, temveč s tem ustvarja priložnosti, od katerih ima korist tudi domače gospodarstvo. Denar namreč ni edina oblika pomoči; izjemno dragoceni so prenos znanja, napredna tehnologija, inovacije in empatija, ki se povezuje s podjetništvom.

KO ZNANJE SLOVENSKIH PODJETIJ POSTANE DEL HUMANITARNE REŠITVE

Na primeru že omenjenega projekta Slovenske karitas za krepitev podnebno odpornih skupnosti v Ruandi se vključuje tudi slovensko visokotehnološko podjetje ElevonX iz Tržiča, ki s svojim znanjem in tehnologijo prispeva k večji odpornosti lokalnih skupnosti na posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč.

Skupaj s podjetjem GeoCodis iz Kranja bo s pomočjo satelitskih podatkov in dronov razvilo sistem za spremljanje suš, poplav in rabe kmetijskih zemljišč ter zgodnje opozarjanje na naravne nesreče v lokalnih skupnosti v Ruandi. Projekt tako krepi odpornost lokalnih skupnosti, hkrati pa omogoča prenos in mednarodno uveljavljanje slovenskega znanja, tehnologij in inovativnih rešitev.

»Podjetja v mednarodnem razvojnem sodelovanju pogosto vidijo le izzive, a gre za izjemno priložnost, da svoje tehnologije preizkusimo v najbolj zahtevnih pogojih in hkrati naredimo nekaj zares dobrega. Za nas je podjetništvo v okviru humanitarne pomoči način, kako empatijo pretvoriti v konkretne, trajnostne rešitve, ki odpirajo vrata slovenskim inovacijam v svetu,« pojasnjuje Tomaž Plešec iz Elevonx.

NA MLADIH SVET PODJETNIŠTVA STOJI

Vključevanje mladih v razpravo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (MRSHP) je pomembno za boljše razumevanje globalnih izzivov in iskanje novih, trajnostnih rešitev. Mladi lahko prav v povezovanju podjetništva, inovacij in humanitarnosti prepoznajo sodoben model razvoja, ki lahko ustvarja pozitivne učinke tako za lokalne skupnosti kot za gospodarstvo.

Na preplet humanitarnosti in podjetništva z navdušenjem gleda tudi Vid Gojković, magistrski študent podjetništva ter predsednik študentskega sveta na Ekonomski fakulteti UL: »Včasih humanitarnost in podjetništvo predstavljamo skoraj kot nasprotji (kot da mora eno temeljiti na empatiji, drugo pa na dobičku). Mislim, da je to precej zastarel pogled. Empatija brez izvedbe lahko ostane le dobra namera, tehnologija brez empatije pa le produkt. Največ se zgodi, ko povežemo oboje. Prav zato se mi zdi preozko, če podjetniške priložnosti iščemo le tam, kjer že obstajata trg in kupna moč. Nekateri največji problemi ostajajo nerešeni prav zato, ker ljudje, ki jih najbolj občutijo, za klasičen trg niso dovolj zanimivi. Tu lahko povezovanje javnega, humanitarnega in zasebnega sektorja odpre prostor za rešitve, ki sicer sploh ne bi nastale. Za mlade podjetnike je to še posebej zanimivo. V okoljih z malo infrastrukture in omejenimi viri inovacija nima privilegija, da je draga, zapletena ali občutljiva. Delovati mora z manj. In prav takšne omejitve pogosto rodijo bolj preproste, dostopne in učinkovite rešitve, ki se lahko pozneje izkažejo za uporabne tudi drugje. Pri takšnih projektih ne gre le za to, kaj lahko slovensko podjetje odnese v svet, ampak tudi, kaj lahko iz sveta prinese nazaj. Morda je prav to ena največjih priložnosti za našo generacijo podjetnikov: da največje družbene omejitve ne vidimo le kot problem, ampak kot izhodišče za boljšo inovacijo.«

LETO PRILOŽNOSTI ZA PROSTOVOLJSTVO

Leto 2026 so Združeni narodi razglasili tudi za Mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj. To je dodaten opomnik, da pomoč ni le denarna: prostovoljstvo, deljenje znanja, inovacije, odgovorno podjetništvo in povezovanje različnih sektorjev so lahko prav tako pomemben del skupnega odgovora na globalne izzive.

Projekt Glasovi za spremembe, ki si prizadeva za boljše razumevanje globalnih izzivov in večjo podporo MRSHP, vodi Platforma SLOGA, ki jo lahko spremljate na Facebook in Instagram profilu.

______________

Projekt “Glasovi za spremembe” sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Kaj se zgodi, ko se mednarodna humanitarna pomoč poveže s slovenskim zasebnim sektorjem? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Gre za delo v razgibanem, mednarodnem okolju z možnostjo udeleževanja izobraževanj v tujini.

Začetek dela: september 2026
Pogodba: za polni delovni čas, za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja

Okvirne delovne naloge, odgovornosti in zadolžitve:
 načrtovanje, izvajanje in koordinacija tekočih projektov po dogovoru z vodjo zavoda;
 sodelovanje pri izvedbi programa ERASMUS+ in ESE v sodelovanju z vodjo mladinskih programov ter
vodjo zavoda;
 koordinacija prostovoljcev ESE (Evropske solidarnostne enote) za zavod in lokalne organizacije;
 sodelovanje pri organizaciji in izvedbi delavnic, usposabljanj, izobraževanj ter drugih vrst srečanj za
prostovoljce, skupine mladih, mladinskih delavcev idr.;
 sodelovanje pri razvoju novih projektov, priprava razpisnih dokumentacij, poročil, idr.;
 administrativna dela v pisarni (vodenje evidenc, spremljanje, priprava internih dokumentov,
podatkovnih baz, idr.);
 sodelovanje pri optimizaciji internih procesov ter strateškemu razvoju organizacije in projektov;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi digitalne strategije za zavod, vključno s posodobitvijo spletne strani;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi promocijskih objav in aktivnosti za obstoječe komunikacijske kanale
zavoda v okviru letnega komunikacijskega načrta;
 sodelovanje pri izvedbi drugih aktivnosti po predhodnem dogovoru z odgovorno osebo zavoda.

Močno zaželeno je, da oseba:
 dobro razume in se sporazumeva v angleškem jeziku – B2 (pisno, slušno in bralno razumevanje);
 pozna in aktivno uporablja okolje Microsoft 365;
 pozna in aktivno uporablja orodje Canva;
 pozna sistem za upravljanje vsebin (CMS) WordPress;
 ima doseženo vsaj VI. stopnjo izobrazbe.

V vlogi se bo dobro znašla oseba, ki:
 pozna način dela v nevladnem sektorju;
 ima izkušnje z vodenjem in izvajanjem (izobraževalnih) delavnic;
 aktivno uporablja družbena omrežja in prepozna trende in delovanje družbenih omrežij;
 zna samostojno opravljati svoje delo;
 zna delati z ljudmi različnih starosti in kulturnih ozadij;
 se nalog loti z veliko mero samoiniciativnosti in fleksibilnost;
 verjame v vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje svojih veščin;
 je pripravljena preizkušati nove pristope in razvijati inovativne aktivnosti za mlade;
 je pripravljena znanje deliti in učiti druge.

Prijave (CV in motivacijsko pismo) sprejemamo na info@zavod-voluntariat.si
V zadevo maila zapišite ‘Prijava na delovno mesto: projektni koordinator’

Prispevek DELOVNO MESTO: Koordinator_ka projektov pri Voluntariatu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih OZN v letu 2026 nujno humanitarno pomoč potrebuje kar 239 milijonov ljudi, zato se ADRA Slovenija ponovno pridružuje pozivu #ActForHumanity – Ukrepajmo za človečnost, ki poudarja potrebo po zaščiti humanitarnih delavcev in civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ugotavljanju odgovornosti za napade ter zagotavljanju zadostnih sredstev za življenjsko pomembno pomoč.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Humanitarnost potrebuje ljudi

Humanitarna pomoč ni mogoča brez zaposlenih, prostovoljcev, donatorjev, lokalnih partnerjev in skupnosti, ki so se pripravljeni povezati ter pomagati.

Prostovoljci pogosto pomagajo pri razdeljevanju pomoči, čiščenju in obnovi poškodovanih domov, organizaciji zbiralnih akcij, prevozu materiala ter neposredni podpori ljudem v stiski. Donatorji omogočajo, da se pomoč zagotovi takrat, ko je najpotrebnejša, lokalni partnerji pa prispevajo poznavanje okolja in potreb prebivalstva.

Vsak od teh členov je pomemben. Humanitarno delovanje namreč ni le pomoč od zunaj, temveč sodelovanje z ljudmi, ki jih je kriza prizadela. Njegov namen ni samo zagotoviti hrano, vodo, bivališče ali druge osnovne potrebščine, ampak človeku omogočiti, da ponovno pridobi občutek varnosti, samostojnosti in dostojanstva.

Humanitarne potrebe ostajajo izjemne

Leto 2025 so zaznamovali veliki rezi v humanitarnih programih in rekordno število smrtonosnih napadov na humanitarne delavce, medtem ko vojne in druge krize še naprej povzročajo razseljevanje milijonov ljudi ter številne civilne žrtve.

Humanitarne organizacije se ob naraščajočih potrebah spoprijemajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, omejevanjem dostopa do prizadetih območij in vse večjo nevarnostjo za osebje ter prostovoljce. Zaščita civilnega prebivalstva in ljudi, ki zagotavljajo pomoč, zato ostaja ena najpomembnejših zahtev mednarodne humanitarne skupnosti.

ADRA Slovenija pomaga, ko se človeku poruši svet

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je del globalne mreže humanitarnih in razvojnih organizacij. Svoje programe izvaja na področjih zdravja, izobraževanja, migracij, odziva na krize in naravne nesreče, globalnega učenja ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Temelj njenega delovanja je vračanje dostojanstva ljudem ter ustvarjanje trajnih sprememb v življenju posameznikov in skupnosti.

ADRA Slovenija se na potrebe ljudi odziva tako doma kot v tujini. V Sloveniji pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi nenadne smrti družinskega člana, nesreče, bolezni ali drugega kriznega dogodka znajdejo v težkem položaju. Pomoč lahko vključuje vrednostne kartice za nakup hrane in higienskih pripomočkov, material ali storitve za okrevanje po kriznem dogodku in delno kritje stroškov obnove. Vsako leto družinam pomagajo z nakupom šolskih potrebščin.

Ob naravnih nesrečah se ADRA Slovenija odzove z zbiranjem finančne in materialne pomoči, vključevanjem prostovoljcev, pomočjo pri čiščenju in obnovi domov ter neposredno podporo prizadetim gospodinjstvom. Pomemben del njenega dela so tudi pomoč beguncem in migrantom, psihosocialna podpora, pomoč pri vključevanju v novo okolje in prizadevanja za ponovno združevanje družin.

Kadar se večje humanitarne krize zgodijo zunaj Slovenije, se ADRA Slovenija poveže z lokalnimi organizacijami v mednarodni mreži ADRA. Takšen način dela omogoča, da je pomoč usklajena z dejanskimi potrebami prebivalstva, prilagojena lokalnemu okolju in dostavljena prek ljudi, ki skupnosti dobro poznajo.

Humanitarno delo ADRA Slovenija se ne konča z neposredno pomočjo. Organizacija izvaja tudi razvojne in izobraževalne projekte, s katerimi prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti, izboljšanju zdravja, dostopu do izobraževanja, krepitvi moči žensk in krepitvi odpornosti skupnosti. Deluje s prepričanjem, da morajo imeti vsi ljudje možnost živeti varno, dostojanstveno in izpolnjujoče življenje.

Dan spomina, priznanja in ozaveščanja

Svetovni dan humanitarnosti ima trojni namen: počastiti spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje, izraziti priznanje humanitarnim delavcem, ki svoje delo še vedno opravljajo, in krepiti zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja ter mednarodnega sodelovanja.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Datum je bil izbran v spomin na bombni napad na sedež OZN v hotelu Canal v Bagdadu 19. avgusta 2003. V napadu je umrlo 22 ljudi, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.

Človečnost se začne z odločitvijo

Svetovni dan humanitarnosti nas opominja, da solidarnost ni nekaj samoumevnega. Potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni odzvati, organizacije, ki znajo pomoč učinkovito usmeriti, in skupnosti, ki stopijo skupaj.

ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala ljudem v stiski, se odzivala ob krizah in naravnih nesrečah ter izvajala programe, ki posameznikom in skupnostim omogočajo varnejšo in dostojnejšo prihodnost.

Prispevek Človečnost v dejanjih: ADRA Slovenija ob svetovnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca bo potekala v torek, 8. septembra 2026, od 9.00 do 13.00 v konferenčni dvorani CITY hotela (Dalmatinova ulica 15, Ljubljana).

PROGRAM KONFERENCE (<< klikni za več info)

Strokovnjaki, predstavniki slovenske in evropskih politik ter nevladnih organizacij iz osmih evropskih držav bomo razpravljali na temo: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?«

Poleg osrednjega panela bosta potekali tudi dve interaktivni delavnici:

• Depolarizacija ali kako preoblikovati pogovore o temah, ki razdvajajo, ki jo izvajajo predstavniki slovaške NVO Partners for Democratic Change Slovakia (PDCS).
• Od lokalnih izzivov do političnega dialoga in demokratičnih sprememb, ki jo izvajajo predstavniki hrvaške NVO CERANEO.

Konferenca je namenjena vsem, ki želijo prispevati k varstvu temeljnih človekovih pravic in krepitvi evropske civilne družbe (predstavnikom NVO, civilne družbe in širši javnosti).

Potekala bo v angleškem jeziku.

Udeležba je brezplačna, poskrbljeno pa bo tudi za pogostitev med dogodkom in kosilo ob zaključku. Dogodek sofinancira EU.

Prijave potekajo prek spletnega obrazca na povezavi vse do petka, 4. septembra 2026, do 12. ure. Število mest je omejeno.

Vabljeni, da se nam pridružite na razpravi, da skupaj ustvarimo odprt prostor za razmislek o prihodnosti demokracije in civilne družbe.

Prispevek Vabilo na mednarodno zaključno konferenco projekta PROTEUS: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Mladi niso samo prihodnost, ampak pomemben del sedanjosti. V svoje skupnosti prinašajo znanje, ustvarjalnost, pogum in pripravljenost za delovanje. Zato ni dovolj, da jih poslušamo le ob posebnih priložnostih. Zagotoviti jim moramo varen prostor, podporo in resnične možnosti za sodelovanje ter soodločanje. Pri ADRA Slovenija želimo mlade spodbujati, da prepoznajo svojo moč in jo uporabijo za pomoč drugim ter ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe,« je ob mednarodnem dnevu mladih poudarila Katja Kotnik, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Prostor za glas, znanje in delovanje mladih

Delo z otroki in mladimi predstavlja pomemben del programov ADRA Slovenija. Organizacija jih vključuje v aktivnosti na področjih izobraževanja, globalnega učenja, aktivnega državljanstva, prostovoljstva in mednarodnega razvojnega sodelovanja ter jih spodbuja k razumevanju sveta in aktivnemu delovanju v svojih skupnostih.

V okviru globalnega učenja ADRA Slovenija izvaja delavnice, na katerih mladi raziskujejo cilje trajnostnega razvoja, človekove pravice, solidarnost, enake možnosti in medsebojno odgovornost ter razmišljajo o tem, kako lahko tudi sami prispevajo k bolj pravični, vključujoči in trajnostni družbi. Namen teh aktivnosti ni zgolj posredovanje znanja, ampak krepitev sposobnosti mladih za odgovorno in dejavno sodelovanje v družbenem življenju.

Mladi niso le udeleženci, ampak soustvarjalci

ADRA Slovenija mlade vključuje tudi v ustvarjalne, prostovoljske in mednarodne aktivnosti. Mladi iz programa PUM-O Radovljica in Mladinskega dnevnega centra KamRa so denimo sodelovali pri poslikavi panjskih končnic, namenjenih ozaveščanju v okviru razvojnega projekta v Severni Makedoniji. S svojim ustvarjalnim delom so povezali lokalno sodelovanje, skrb za okolje in razumevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Tudi v projektu ADRA Slovenija v Zambiji so mladi vključeni v praktično izobraževanje s področja trajnostnega čebelarstva in razvoja možnosti za pridobivanje dohodka. Projekt krepi znanje, samostojnost in odpornost gospodinjstev, pri čemer posebno pozornost namenja vključevanju žensk in mladih.

Pomembna možnost za vključevanje mladih je tudi prostovoljstvo. Prostovoljci podpirajo humanitarne, socialne, izobraževalne in razvojne programe ADRA Slovenija, sodelujejo pri aktivnostih za otroke in družine ter se vključujejo v odzive ob naravnih nesrečah in drugih krizah. Ob tem ne pomagajo le drugim, ampak pridobivajo izkušnje, razvijajo občutek odgovornosti in gradijo povezanost s skupnostjo.

Različne okoliščine, skupne želje

Letošnje geslo mednarodnega dneva mladih izhaja iz spoznanja, da so življenjske razmere mladih po svetu zelo različne. Na njihove možnosti vplivajo kraj rojstva, socialni in ekonomski položaj, dostop do izobraževanja, podnebne spremembe, konflikti, revščina, zdravstvene razmere in dostop do digitalnih tehnologij.

Kljub razlikam si mladi po svetu želijo podobnih stvari: kakovostno izobraževanje, dostojno delo, dobro telesno in duševno zdravje, možnost sodelovanja pri odločitvah ter priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti. Za mlade v najmanj razvitih državah, celinskih državah brez dostopa do morja in majhnih otoških državah je uresničevanje teh želja pogosto še posebej zahtevno zaradi revščine, omejenega dostopa do virov in velike izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb.

Organizacija združenih narodov ob letošnjem dnevu izpostavlja tri medsebojno povezane poudarke: globalno solidarnost, skupne izzive in inovativnost mladih. Globalna solidarnost opozarja, da je ustvarjanje možnosti za mlade skupna odgovornost. Skupni izzivi povezujejo vprašanja izobraževanja, zaposlovanja, podnebnih sprememb, digitalne vključenosti in duševnega zdravja, inovativnost mladih pa se kaže v njihovem vodenju podnebnih pobud, ustanavljanju socialnih podjetij, razvoju digitalnih rešitev in krepitvi lokalnih skupnosti.

Več kot milijarda mladih, več kot milijarda potencialov

Na svetu danes živi približno 1,2 milijarde mladih med 15. in 24. letom, kar predstavlja okoli 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo za sedem odstotkov in se približalo 1,3 milijarde.

Podatki Statističnega urada Slovenije je na začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo za 27,1 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med njimi sta bili nižji od povprečja EU. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje.

Med članicami EU so imeli lani največji delež mladega prebivalstva na Danskem (19,0 %), najmanjšega pa v Bolgariji (13,7 %). Slovenija je spadala med države z najmanjšimi deleži mladih; za njo sta se poleg Bolgarije uvrstili le še Litva (15,1 %) in Latvija (14,6 %). Povprečje EU je sicer znašalo 16,4 %.

Dan, namenjen položaju in glasu mladih

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je mednarodni dan mladih razglasila leta 1999, ko je podprla priporočilo Svetovne konference ministrov, pristojnih za mladino. Prvič so ga obeležili 12. avgusta 2000.

Namen mednarodnega dneva mladih je usmerjati pozornost mednarodne skupnosti k položaju, potrebam in izzivom mladih ter predstavljati njihove pobude in prispevke k razvoju družbe. Dan je povezan tudi s Svetovnim akcijskim programom za mlade, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1995 kot okvir za izboljševanje položaja mladih po svetu.

Prispevek Mladi kot nosilci sprememb: ADRA Slovenija ob mednarodnem dnevu mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Program PUM-O mladim ponuja spodbudno okolje za nadaljevanje prekinjenega šolanja, pridobivanje novih znanj in razvijanje kompetenc za uspešnejše vključevanje v izobraževanje, delo in družbo. Delavnica, ki je 28. julija 2026 potekala v Radovljici, je udeležencem omogočila, da so pomembne družbene teme povezali s svojimi izkušnjami in vsakdanjim življenjem.

Mladi so raziskovali pomen človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, človekovih pravic in vladavine prava. Razpravljali so tudi o tem, zakaj so aktivno državljanstvo, medsebojna odgovornost in spoštovanje različnosti pomembni za prihodnost vseh nas.

Posebno pozornost so namenili solidarnosti, enakim možnostim in družbeni odgovornosti. Skupaj so iskali konkretne načine, kako lahko posameznik s svojimi odločitvami, odnosi in delovanjem prispeva k bolj odprtemu, pravičnemu in vključujočemu okolju.

Podpis listine kot izraz zavezanosti vrednotam

Udeleženci so svojo podporo obravnavanim vrednotam izrazili tudi s podpisom Listine o zavezi in podpori solidarni in pravičnejši družbi. S podpisom so se zavezali, da bodo spoštovali in širili vrednote, na katerih temelji evropska skupnost, ter po svojih najboljših močeh podpirali delovanje nevladnih organizacij, ki prispevajo k bolj odprti, pravični in solidarni družbi.

Podpis listine ni bil le simbolno dejanje, ampak tudi povabilo mladim, naj postanejo dejavni soustvarjalci skupnosti, v kateri imajo vsi ljudje možnost sodelovati, biti slišani in živeti dostojno življenje.

Medkulturno sodelovanje in vključevanje v skupnost

Drugi del srečanja je potekal v sodelovanju z Društvom Medkulturni dialog. Predstavniki društva so udeležencem približali pomen enake obravnave vseh ljudi, socialne pravičnosti in medkulturnega sodelovanja.

Pogovor je bil namenjen tudi aktivnemu vključevanju posameznikov v lokalno skupnost. Mladi so razmišljali o tem, kako lahko boljše poznavanje drugih kultur, odprta komunikacija in pripravljenost na sodelovanje zmanjšujejo predsodke ter krepijo medsebojno razumevanje.

Delavnica je potekala v okviru projekta Impact4Values, katerega namen je krepitev evropskih vrednot, aktivnega državljanstva in vloge nevladnih organizacij pri oblikovanju solidarnejše družbe. Projekt sofinancira Evropska unija.

Več o projektu: www.adra.si/impact4values

Aktivnost je izvedena v sklopu programa Migracije, integracija in združevanje begunskih družin, ki je sofinanciran s sredstvi programa Impact4Values v Sloveniji. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja/-ev in ni nujno, da odražajo stališča ter mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Prispevek Mladi v Radovljici za solidarno, vključujočo in pravičnejšo družbo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med decembrom 2025 in majem 2026 so delavnice potekale tudi v okviru pilota RES-MOVE – Skupnostni prostor v Azilnem domu Vič. V tem obdobju se je aktivnosti udeležilo 42 oseb, zabeleženih pa je bilo 46 obiskov.

Varen prostor za učenje in povezovanje

Namen programa je ustvarjati varen skupnostni prostor, v katerem se povezujejo prosilci za azil, osebe s statusom mednarodne zaščite, prostovoljci, nevladne organizacije in potencialni delodajalci.

Aktivnosti so usmerjene v krepitev kompetenc migrantov in beguncev, informiranje o podpornih storitvah v Sloveniji, povezovanje z delodajalci in lažje vključevanje na trg dela. Pomemben del programa je tudi psihosocialna podpora, ki poteka skozi razbremenilne pogovore, družabne igre, športne dejavnosti in neformalno druženje.

Delavnice združujejo praktična znanja, povezana z zaposlovanjem in življenjem v Sloveniji, ter razvoj socialnih in čustvenih kompetenc. S tem prispevajo k lažjemu povezovanju nastanjenih oseb z lokalno skupnostjo in izboljšujejo možnosti za njihovo vključevanje v novo okolje.

Od zaposlitvenih sejmov do srečanj z delodajalci

Kot posebej učinkovite so se izkazale aktivnosti, ki so udeležence povezale z resničnim delovnim okoljem. Udeležili so se zaposlitvenih sejmov v Ljubljani in Kranju ter se srečali z delodajalcem v gostinskem obratu.

Praktična izvedba in delo v manjših skupinah sta udeležencem omogočila, da so bolje spoznali možnosti v lokalnem okolju, pridobili jasnejšo predstavo o zaposlitvenih poteh ter okrepili samozavest pri iskanju zaposlitve.

Večina delavnic je bila zato usmerjena v konkretne in neposredno uporabne vsebine. Teoretični del je bil omejen predvsem na pripravo udeležencev na določene situacije, kot so obisk delodajalca, predstavitev na zaposlitvenem sejmu in komunikacija v delovnem okolju.

Pozitivni učinki tudi na počutje udeležencev

Evalvacija pilota je pokazala, da aktivnosti niso vplivale le na zaposlitvene možnosti udeležencev. Ti so poročali tudi o zmanjšanju stresa, boljšem splošnem počutju in večji motivaciji za vključevanje v družbo ter iskanje novih zaposlitvenih priložnosti.

Med ključnimi dobrimi praksami so se pokazali povezovanje z delodajalci in trgom dela, kombinacija zaposlitvenih ter podpornih vsebin in zagotavljanje varnega prostora za izmenjavo izkušenj ter gradnjo samozavesti.

Pri izvajanju aktivnosti so se pojavljali tudi izzivi, povezani z različnim jezikovnim in kulturnim ozadjem udeležencev, različnimi stopnjami znanja in izkušenj ter logističnim usklajevanjem udeležbe. Prav zato sta prilagodljiv pristop in kontinuirano izvajanje aktivnosti ključna za doseganje dolgoročnih učinkov.

Delavnice se nadaljujejo vsak teden

Čeprav se je pilotno obdobje projekta RES-MOVE zaključilo maja 2026, se delo ADRA Slovenija v Azilnem domu Vič nadaljuje. Delavnice tam potekajo redno vsak teden že od leta 2022 in ostajajo pomemben prostor za pridobivanje praktičnega znanja, psihosocialno podporo, druženje in povezovanje z lokalnim okoljem.

Kontinuirana prisotnost omogoča vzpostavljanje zaupanja in prilagajanje vsebin dejanskim potrebam udeležencev. ADRA Slovenija bo zato tudi v prihodnje

Aktivnost je potekala v sklopu pilota RES-Move Skupnostni prostor v Azilnem domu Vič, ki ga sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja/-ev in ni nujno, da odražajo stališča ter mnenja Evropske unije.

Prispevek Skupnostni prostor, ki povezuje: delavnice ADRA Slovenija v Azilnem domu Vič je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsaka postaja karavane bo ponudila novo priložnost za srečanje s palestinsko kulturo in ustvarjalnostjo.

Za Palestinsko kulturno karavano trenuno poteka tudi kampanja množičnega financiranja.

Za več informacij si oglejte: https://rekasi.org/en/campaig

Prispevek Palestine kulturna karavana prihaja tudi v Slovenijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru« povezuje mlade in ženske iz Slovenije in Sirije skozi pripovedovanje zgodb, dialog ter ustvarjalno izražanje. Osredotoča se na gradnjo miru, preseganje poenostavljenih predstav o konfliktih ter krepitev glasov, ki so pogosto preslišani, zlasti žensk in mladih.

Udeleženci_ke sodelujejo v večstopenjskem procesu, ki se začne z delavnicami pripovedovanja zgodb. Na delavnicah zbirajo in oblikujejo osebne ter skupnostne izkušnje, povezane s konflikti, odpornostjo in mirom. Zgodbe si nato izmenjujejo prek državnih meja, kar spodbuja empatijo, medsebojno razumevanje in smiselno medkulturno izmenjavo.

Izbrane zgodbe se skozi sodelovanje udeležencev_k preoblikujejo v kratke anonimne filme. Ti predstavljajo raznolike poglede, od spominov na desetdnevno vojno v Sloveniji do življenjskih izkušenj s konfliktom in okrevanjem v Siriji ter poudarjajo tako razlike kot tudi skupne človeške izkušnje.

Filmi so predstavljeni na lokalnih projekcijah in spletnih dogodkih. Vsaki projekciji sledijo moderirani pogovori, ki udeležence spodbujajo h kritičnemu razmisleku o miru, vlogah spolov, okoljskih izzivih in odpornosti skupnosti.

S prehodom od osebnega pripovedovanja zgodb k javnemu dialogu projekt krepi vlogo udeležencev_k kot aktivnih soustvarjalcev_k družbenih sprememb. Povezuje skupnosti, spodbuja solidarnost ter prispeva k bolj poglobljenemu razumevanju globalnih izzivov in procesov gradnje miru.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 11 – Trajnostna mesta in skupnosti
• SDG 13 – Podnebni ukrepi
• SDG 16 – Mir, pravičnost in močne institucije

Proračun projekta

15.000,00 €

Več informacij na povezavah:

Facebook / Instagram / Linkedin / Youtube 
info@reka.si

❦ ❦ ❦

Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru je projekt, ki ga izvaja Reka si v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Reka si – Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe« je namenjen opolnomočenju mladih Rominj, ki se soočajo z večplastnimi in medsebojno prepletenimi izzivi, kot so diskriminacija, omejen dostop do izobraževanja in socialna izključenost. Projekt ustvarja varno in spodbudno okolje, v katerem udeleženke razvijajo samozavest, pridobivajo nova znanja in veščine ter krepijo svojo sposobnost aktivnega delovanja v skupnosti.

Nogomet predstavlja dostopno in vključujočo izhodiščno točko v projektu. Skozi šport udeleženke vzpostavljajo medsebojne vezi, gradijo zaupanje in razvijajo pozitivno skupinsko dinamiko. To dopolnjujejo delavnice neformalnega izobraževanja, ki obravnavajo teme enakosti spolov, človekovih pravic, zdravja in globalnih neenakosti.

Projekt temelji na skrbnem in etičnem pristopu, ki upošteva občutljiv položaj mladih Rominj v njihovih skupnostih. Sodelovanje je prostovoljno in zasnovano tako, da zagotavlja varnost udeleženk brez pritiska po javnem izpostavljanju. Učenje poteka predvsem skozi refleksijo, osebni razvoj in skupinsko sodelovanje.

Za širše deljenje izkušenj projekt vključuje anonimno pripovedovalsko kampanjo, ki omogoča, da glasovi udeleženk dosežejo javnost ob hkratnem varovanju njihove zasebnosti.

Sodelovanje z lokalnimi nogometnimi klubi, organizacijami civilne družbe in institucijami, vključno s sodelovanjem z UEFA, prispeva k razbijanju stereotipov ter spodbuja dialog in medsebojno razumevanje.

Projekt se zaključi z nacionalnim dogodkom in večkulturnim nogometnim turnirjem, ki poveže udeleženke in ključne deležnike. Na podlagi izkušenj pilotne izvedbe bodo pripravljene praktične smernice za prenos projekta v druga okolja, kar bo prispevalo k njegovemu dolgoročnemu učinku in širšim družbenim spremembam.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 1 – Odprava revščine
• SDG 3 – Zdravje in dobro počutje
• SDG 4 – Kakovostno izobraževanje
• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 10 – Zmanjšanje neenakosti
• SDG 16 – Mir, pravičnost in močne institucije

Proračun projekta

16.491,00 €

Več informacij na povezavah:
Facebook
loliluludi.slo@gmail.com

❦ ❦ ❦

Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe je projekt, ki ga izvaja Društvo za povezovanje romskih žensk Loli Luludi v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Društvo za povezovanje romskih žensk Loli Luludi – Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.