Ti ukrepi sicer obsegajo vse od ločenega zbiranja odpadkov do prepovedi sežiganja in odlaganja odpadkov, zbranih za recikliranje. Oblikovalci politik so se prav tako strinjali z uvedbo shem, s katerimi bi proizvajalci plačevali za zbiranje in recikliranje svojih izdelkov ter potrošnike tako spodbudili k vračanju steklenic in drugih vrst embalaž.

Medtem, ko evropski voditelji aktivno zagovarjajo načrte za prehod v krožno gospodarstvo, mnoge države pri izvajanju ukrepov zaostajajo. Leta 2017 je bilo recikliranih in kompostiranih 30 % in 17 % odpadkov, 28 % sežganih in 24 % zakopanih na odlagališčih.

Do zdaj je le pet držav poročalo o napredku na tem področju…kljub zakonski obvezi, da bodo države to sprejele do 5. julija 2020. Poljska na primer, odkrito prizna, da za uvedbo zakonodaje potrebuje več časa in kot izgovor navaja Covid-19. Nemčija in druge države navajajo podobne argumente.

Kljub temu najdemo v Evropi primere dobrih praks, med njimi strokovnjaki izpostavljajo več mest, tudi Ljubljano. Mesti Ljubljana in Milan sta postali vodilni na področju uspešnega ravnanja z odpadki. Za to se lahko zahvalimo ukrepom, kot je ločeno zbiranje odpadnih materialov. Medtem ko se stopnja ločevanja in recikliranja povečuje (v Ljubljani se približujemo 70 %), se količina mešanih odpadkov, namenjenih na odlagališča in v sežigalnice, stalno zmanjšuje.

Mnoge države so po drugi strani sprejele ukrepe, s katerimi se želijo izogniti odpadkom v celoti. V Franciji na primer, je prepovedano skrajšanje življenjskih dob izdelkov. Kršitev zakona vas lahko močno udari…dve leti zapora ali 300.000 evrov kazni.

Če zaključimo…čeprav so ukrepi recikliranja in ločenega zbiranja uspešni, strokovnjaki opozarjajo, da je preprečevanje odpadkov(!) eno najbolj učinkovitih orodij v boju proti podnebnim spremembam.

Novica je prevod in povzetek zapisa ter intervjuja s strokovnjakom EEB-ja, Piotrom Barczakom.

Prispevek Večina evropskih držav ne bo v času sprejelo zakonodaje EU o ravnanju z odpadki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ste vedeli, da porabimo za izdelavo ene majice približno 2200 litrov? Toliko spije odrasel človek v dveh letih pol. Poleg tega potrebujemo za izdelavo majice še bombaž. Za njegovo pridelavo pa namenimo kar četrtino svetovne porabe insekticidov. Zato je tekstilna industrija, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja.

Proizvodnja tekstila se je v 20 letih podvojila in še raste. Kaj lahko naredimo s to velikansko količino oblačil? Znanstveniki, med njimi tudi slovenski, iščejo odgovor na vprašanje, kako bi oblačila lahko učinkovito reciklirali. Večina jih je narejenih iz mešanice različnih surovin. Znanstveniki bi jih radi reciklirali, tako da bi iz njih pridobili osnovne naravne in umetne surovine, iz katerih bi potem naredili nov tekstil ali druge izdelke. Kako blizu tega smo?

Oddaja.

Prispevek Koliko veste o recikliranju oblačil? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenija se je po navedbah spletnega portala Resource, namenjenega trajnostnemu ravnanju z odpadki, v zadnjih letih osredotočila na zmanjševanje količine odpadkov. Potem ko je leta 2010 dosegla 22-odstotno stopnjo reciklaže, je bila dve leti pozneje že pri 42 odstotkih. Leta 2014 je reciklirala za šest odstotnih točk manj odpadkov, nato pa zopet okrepila prizadevanja in se leta 2015 uvrstila med prve tri.

Leta 2014 je Ljubljana kot prva evropska prestolnica sprejela tako imenovani zero waste goal. Gre za politiko, usmerjeno v prizadevanja za recikliranje prav vseh proizvedenih odpadkov, ki naj bi jih bilo ob tem čim manj.

EU je za vse svoje države članice postavila cilj, da do leta 2020 stopnjo reciklaže zvišajo nad 50 odstotkov. Ob koncu leta 2015 ga je dosegalo le šest držav; poleg Nemčije, Avstrije in Slovenije še Belgija (53,4 odstotka), Švica (52,7 odstotka) in Nizozemska (51,7 odstotka).

S podpisom Agende 2030 so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 občutno zmanjšale količino odpadkov s preventivnimi ukrepi, zmanjševanjem porabe, recikliranjem in ponovno uporabo. Ukrepi za zagotavljanje trajnostnega načina porabe in proizvodnje so opredeljeni v 12  cilju trajnostnega razvoja.

Nemčija po podatkih Eurostata najvišjo stopnjo reciklaže dosega vsako leto od leta 2005, ko je presegla mejo 60 odstotkov. Leta 2015 je reciklirala za 0,5 odstotne točke več odpadkov.

Preostale štiri države v deseterici so Švedska na sedmem mestu in Luksemburg na osmem (obe 48 odstotkov) ter Danska (46,3 odstotka) in Velika Britanija (43,5 odstotka).

Najnižje se je uvrstila Črna gora, ki je uspela leta 2015 reciklirati le 5,4 odstotka svojih odpadkov. Drugo najnižjo stopnjo je dosegla Malta (6,3 odstotka), tretjo pa Slovaška (14,9 odstotka).

Povprečna količina komunalnih odpadkov na prebivalca se je v EU leta 2015 prvič po letu 2007 povečala. Znašala je 477 kilogramov, kar je tri kilograme več kot leta 2014 in 50 kilogramov manj kot leta 2002, ko so zabeležili najvišjo vrednost.

Največ odpadkov na prebivalca so proizvedli Danci (789 kilogramov), sledijo pa jim Švicarji (725 kilogramov), Ciprčani (638 kilogramov), Nemci in Luksemburžani (oboji 625 kilogramov).

Prispevek Slovenija med tremi najboljšimi EU državami pri recikliranju odpadkov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru svežnja je Evropska komisija predlagala širok nabor ukrepov in sprememb zakonodaje: od okolju prijaznega oblikovanja, zavržene hrane, plastike, ponovne uporabe vode, kemikalij, zelenih javnih naročil, potrošnje in inovacij. Prve so na vrsti spremembe direktiv, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odpadke razume kot vir sekundarnih surovin za svoje gospodarstvo.

Veseli nas, da vlada podpira predlagane skupne in specifične cilje na področju recikliranja in ponovne uporabe ter jasnejšo definicijo podaljšane odgovornosti proizvajalca. A na drugi strani izraža pomisleke glede sprememb metodologij izračunavanja deležev recikliranja, glede obveznega uvajanja ekonomskih instrumentov, ki bi recikiranje podpirali in glede postopnega zniževanja količin odloženih odpadkov na 10 % do leta 2030.

S spremembo direktiv, ki se nanašajo na metodologijo izračunavanja deležev recikliranja, želi Evropska komisija uvesti enotno metodologijo, ki bi na ravni EU omogočala pregled stanja nad dejanskim recikliranjem komunalnih odpadkov. Nevladne organizacije podpiramo predlog Komisije, saj bi tako odpravila dvoumne interpretacije držav članic, po katerih danes med reciklirane količine lahko štejejo vse izhodne količine po sortiranju odpadkov, čeprav vemo, da po sortiranju ostanejo ostanki in nečistoče, ki niso preusmerjene v recikliranje.

Podrobneje.

Prispevek Nevladne organizacije se ne strinjajo z vlado glede njenih stališč do sprememb odpadkovnih direktiv je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.