Med 55. državami, ki so sprejele Marakeško deklaracijo je tudi Slovenija, ki soglaša z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.

Marakeška deklaracija je bila sprejeta ob naraščajočem se zavedanju vse večjega pomena migracijskih vprašanj na globalni ravni ter predvsem njihovega pomena za evro-afriške odnose ter odnose med afriškimi državami ter naraščajoči potrebi po usklajenem upravljanju z migracijskimi tokovi. Deklaracija med drugim poziva k okrepitvi sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, civilno družbo, predstavniki diaspor in akademije, na področju zagotavljanja tehnične podpore in izmenjave njihovih izkušenj kot zunanjih opazovalcev.

Od sprejema deklaracije so nekatere države, ki so navedene v deklaraciji, med drugim Avstrija in Švica, izrazile skrb, da deklaracija posega v suvereno diskrecijo držav. Gre sicer za politični in pravno ne-zavezujoči dokument.

V sklopu deklaracije je bil sprejet tudi Akcijski načrt za obdobje 2018-2020, ki zajema sledečih 5 področij in 10 ciljev:

• Področje 1: Razvojne koristi migracij in odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in pojava razseljenih oseb

Cilj 1: Povečanje pozitivnega vpliva rednih migracij na razvoj

Cilj 2: Doseči skupno razumevanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in prisilne premestitve v regiji Rabatskega procesa

• področje 2: Zakonite migracije in mobilnost

Cilj 3: Spodbujati redne migracije in mobilnost, zlasti mladih in žensk, med Evropo in severno, zahodno in osrednjo Afriko ter znotraj teh regij

Cilj 4: Spodbujati postopke za izdajanje vizumov

• področje 3: Zaščita in azil

Cilj 5: Spodbujati ukrepe za krepitev zaščite beguncev in drugih prisilno razseljenih oseb

Cilj 6: Spodbujati vključevanje beguncev in prisilno razseljenih oseb v skupnosti gostiteljev

• Področje 4: Preprečevanje in boj proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi

Cilj 7: Krepitev zmogljivosti javnih ustanov s pristojnostjo na področju integriranega upravljanja meje ter preprečevanja in boja proti tihotapljenju in trgovanju z ljudmi

Cilj 8: Izboljšati zaščito migrantov in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ki so bile pretihotapljene, in žrtve trgovine z ljudmi

• področje 5: Vrnitev, ponovni sprejem in ponovna vključitev

Cilj 9: Okrepiti zmogljivosti pristojnih organov, da se izboljšajo in zagotovijo postopki identifikacije in izdaja potnih listin

Cilj 10: Spodbujati programe, ki zagotavljajo varno vrnitev in trajnostno ponovno vključevanje migrantov ob polnem spoštovanju njihovih pravic in dostojanstva

Več o konferenci in Rabatskem procesu si lahko preberete tukaj.

Fotografija: www.rabat-process.org 

Prispevek Marakeška deklaracija o migracijah in razvoju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropska državljanska pobuda poziva k spremembi diskurza o migracijah in k Evropi, ki sprejema posameznike, ki potrebujejo zaščito, ter ki odraža skupna načela solidarnosti, dostojanstva in človekovih pravic. Kljub togemu odzivu vlad na izzive migracij je civilna družba zapolnila vrzel zagotavljanja pomoči. Vendar je pravica do pomoči kriminalizirana, saj so Evropejci aretirani, kaznovani in ustrahovani zaradi nudenja humanitarne pomoči ljudem, ki bežijo pred preganjanjem.

Cilj pobude je zbrati milijon podpisov do februarja 2019 s ciljem doseganja ključne prednostne naloge – reforme EU na področju migracijske politike v okviru evropskih volitev leta 2019. Vprašanja se osredotočajo na podporo skupnosti, dekriminalizacijo storitev in zaščito žrtev izkoriščanja delovne sile ter kršitev človekovih pravic.

Prispevek Peticija #WelcomingEurope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.