“Bistveno za znanost in prihodnost je to, kako ambiciozne cilje si postaviti, in s tega stališča moram reči, da je spet eno razočaranje več. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let in lansko leto ni bilo pogajanj, torej so imele države več kot dovolj časa za neke nove pogajalske ponudbe, pa se to seveda ni zgodilo,” je bila kritična Kajfež Bogatajeva.

Ob tem se je strinjala s številnimi drugimi kritiki končnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga.

“Ravno pri teh izjavah in dokončnem izpogajanem nedoločniku, da bomo opuščali premog, se kaže, da svetovni voditelji za moj okus živijo na nekem drugem planetu,” je ocenila. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, idealno za 65 odstotkov. Vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje rabe ostalih fosilnih goriv.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se obenem ne strinja z nekaterimi ocenami, da je kljub temu sporazumu cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi še dosegljiv.

“Mislim, da ni. Zdaj nam ostane le še osem let, če vzamemo, da se bodo pogajanja na isto temo drugo leto še nadaljevala. V osmih letih pa dejansko tako močnega znižanja svet več ne more spraviti skupaj. To je neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti. Kot da so vsa poročila, vsa opozorila, vse analize narejene za nekoga drugega, ne pa za odločevalce,” je opozorila.

Po njenem mnenju so lahko nad dogovorom upravičeno razočarani tudi pripadniki mlajših generacij. Pri tem je izpostavila, da mladih ni bilo veliko na konferenci, medtem ko so močno prisotnost imeli fosilni lobiji. Za slednje je prepričana, da so pri vsaki odločitvi vsaj malo imeli prste vmes. Ob tem upa, da bodo mladi postali še glasnejši in ne bodo odnehali.

A kot je poudarila, je na dogovor treba gledati širše. “Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči partnerskim državam, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotovite bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek,” je prepričana. Zaenkrat imamo pri tem sicer še vedno samo obljubo. Kako se bodo finančna sredstva zbirala in v kakšni meri, bo po besedah Kajfež Bogatajeve pokazala prihodnost.

Nekaj napredka je bilo doseženega tudi na področju zaustavljanja izsekavanja gozdov. Kot je izpostavila, so na tem mestu zaveze prvič nekoliko bolj natančne in eksplicitne, da bi se do leta 2030 ta proces moral zaustaviti.

Napredek predstavljajo tudi zaveze za zmanjšanje emisij drugega pomembnega toplogrednega plina, to je metana, ki se je prvič znašel na pogajalski mizi. “Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto,” je ob tem pojasnila klimatologinja.

Nekaj upanja vliva tudi dvostranski sporazum med ZDA in Kitajsko, a pri tem ni bilo predstavljenih konkretnejših številk.

Kajfež Bogatajeva je prepričana, da bi morale vse države sprejeti podoben program zmanjševanja izpustov kot je program EU Pripravljeni na 55. “To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč,” je dejala.

Tudi uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost, opozarja Kajfež Bogatajeva: Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez.

Prispevek Kajfež Bogatajeva: Dogovor razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Svet je predolgo ignoriral opozorila in se ne bo več mogel izogniti resnim posledicam. Globalne temperature bodo že okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno pred le tremi leti, višje za 1,5 stopinje Celzija, so zapisali v poročilu. Ne glede na to, kako zelo bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050, nadaljuje poročilo.

“To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil,” komentira slovenska strokovnjakinja za podnebje Lučka Kajfež Bogataj.

Poročilo IPCC obsega kar 3949 strani.

Kot je pojasnila, ima  poročilo tri dele. Prvi govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje je šlo za zelo drastične spremembe ne le temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji.

Drugi del vsebuje projekcije prihodnosti. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Najbolj optimističen scenarij bi tako vodil v ogrevanje do samo dveh stopinj Celzija do konca stoletja.

Tretji del predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe.

Procesi, ki smo jih že sprožili, se ne morejo povrniti v prvotno stanje prej kot v nekaj tisoč letih ali pa vsaj nekaj stoletjih. “Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti,” opozarja Lučka Kajfež Bogataj.

Izjava Lučke Kajfež Bogataj v celoti na spletni strani rtvslo.

Poročilo IPCC v celoti

Povzetek za odločevalce

Foto: Pixabay

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).

Prispevek Lučka Kajfež Bogataj: S podnebnimi spremembami se moramo naučiti živeti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.