Kot del portugalskega predsedovanja je 28. aprila potekal spletni dogodek na temo vloge zasebnega sektorja pri prehodu na zeleno, pravično in trajnostno gospodarstvo (The role of the private sector in the transition to a green, fair and sustainable economy).
Podnebne spremembe še posebej spodbuja nebrzdana gospodarska rast, ki temelji na netrajnostnem izkoriščanju naravnih virov in uporabi energije, proizvedene iz fosilnih goriv. Slednje vedno bolj ogroža biotsko raznovrstnost in s tem sposobnost Zemlje, da ohranja življenje. Čeprav je znanstvena razsežnost težav z onesnaževanjem okolja vsem že dobro poznana, pa so politične elite v želji po ohranjanju aktualnega gospodarskega modela uspele preprečiti vse začete družbene spremembe. V zadnjem obdobju vse bolj naraščajoča družbena mobilizacija in mediji pa s pokrivanjem teh tematik povečujejo pritiska na vključevanje okoljskih vprašanj v središče političnih programov.
Trditev, da podnebnih ukrepov ni mogoče ločiti od širših razprav o socialni pravičnosti, je bistvenega pomena za reševanje strukturnih učinkov krize, s katero se soočamo. Glede na spremembe, ki jih je treba izvesti, mora biti vsak pristop, ki predlaga odziv na okoljski problem, vedno sposoben obravnavati vprašanja, kot so revščina, neenakosti in pravična porazdelitev družbenega bogastva.
V času portugalskega predsedovanja se namenja precej pozornosti dialogu z zasebnim sektorjem za mobilizacijo zelenih naložb v okviru odnosov med EU in Afriko. Še posebej naložb v šolski sistem in na splošno v izobraževanje. Modeli trajnostnega gospodarstva obstajajo, potrebni pa bodo večje promocije, saj zeleni prehod brez sodelovanja zasebnega sektorja ne bo prinesel želenih učinkov. Za njegovo uspešnost bo nujno tudi sodelovanje vseh ključnih deležnikov, med katere sodi tudi civilna družba. V novi finančni perspektivi 2021 – 2027 bo na voljo poseben mehanizem, imenovan EFSD +, ki bo imel za cilj financirati spodbude za zeleni prehod. Brez ustreznega ukrepanja in postavljenih omejitev se zasebni sektor v želji po čim večjem dobičku ne bo uspel ali želel ustrezno prestrukturirati.
Kot možna alternativa je bilo predstavljeno gibanje fair trade in koncept zadružništva, ki nimajo za cilj ustvarjanja neomejenega dobička. Pozvane so bile tudi finančne ustanove, da prenehajo financirati naložbe, ki še vedno temeljijo na uporabi fosilnih goriv. Modeli gospodarskega razvoja, ki smo mu bili priča v 20. stoletju so preživeti in se bodo morali prilagoditi razmeram 21. stoletja. Razvoj družbe, ki je do sedaj temeljil na gospodarskem razvoju, bo v prihodnje potrebno zamenjati z razvojem temelječim na potrebah ljudi.
Zapisal: MH
Na srečanju so predstavili poročilo s priporočili Odnosi Afrika-EU in zelena, pravična in trajnostna preobrazba.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
