Vlada je po izvedbi 27 dogodkov, 100 urah razprave o prihodnosti Slovenije, v kateri je sodelovalo 611 posameznikov ter izvedbi ankete o kakovosti življenja, kjer je sodelovalo 1010 anketirank in anketirancev, na posebnem dogodku javnosti predstavila dolgo pričakovano “Vizijo Slovenije 2050”. Gre za prvega od treh korakov – objavi vizije bosta sledila še Strategija 2030 in akcijski načrt izvajanja 2020. Predstavitve se je udeležila tudi platforma SLOGA.
Na predstavitvi je dominiralo pomladno drevo s krošnjo v obliki Slovenije – prav drevo, ta simbol starosti in vztrajnosti, trajnosti, povezanosti z naravo in nebom, pod katerega se po potrebi tudi zatečemo, je bilo izbrano kot simbol Vizije Slovenije 2050.
Vizijo si lahko preberete na spletni strani Vlade. V duhu dejavnega iskanja ravnovesja v času izzivov v solidarni in strpni družbi, se osredotoča na učenje za in skozi vse življenje, inovativno družbo, medsebojno zaupanje, kakovost življenja in našo identiteto. Mednarodno razvojno sodelovanje lahko, z določeno mero domišljije, odkrijemo v odstavku o zaupanju, kjer ugotavljamo, da želimo leta 2050 živeti v državi, kjer spoštujemo družbene vrednote, kot so solidarnost, varnost, strpnost, medsebojno sodelovanje in mir.
Še bolj zgovoren je spremljajoči dokument o nastanku vizije v katerem so predstavljeni proces priprave vizije in rezultati ankete o kakovosti življenja. Znano je dejstvo, da državljanke in državljani Slovenije ne zaupamo v lastne institucije. Pravzaprav je naše nezaupanje na samem vrhu med državami članicami OECD – ali, rečeno drugače, naše zaupanje je na samem repu. To potrjujejo tudi objavljene raziskave javnega mnenja (npr. prav OECD-ja). A po drugi strani so pripravljalci vizije odkrili tudi dejstvo, da aktivnemu državljanstvu med življenjskimi področji pripisujemo najnižjo stopnjo pomembnosti. Najpomembnejša so nam zdravje, osebno zadovoljstvo, stiki z družino in prijatelji ter osebna varnost.
In četudi je bila vizija s strani marsikaterega družbenega komentatorja pospremljena s kakšno dozo sarkazma in precejšno mero kritike, je prav ta spremljajoči dokument vir, ki nam jasno pove, kaj je pravi izziv slovenske družbe danes. Okrepiti moramo aktivno državljanstvo in odgovornost javnih institucij – eno ne gre brez drugega. Zato bi morali v Sloveniji nemudoma ustanoviti poseben sklad za financiranje in podporo projektom zagovorništva in nadzorovanja javnih oblasti, ki bi bil v upravljanju civilno-družbenih organizacij. Precej preprosta naloga, a nujna, če želimo uresničiti vizijo, ki smo jo soustvarjali.
A ker ne moremo zoper lastno naravo, je treba še pojamrati, da si Vizija tudi na simbolni ravni poleg drevesa zasluži še ljudi.
Predstavitev vizije je potekala v prostorih Narodne galerije, 9. februarja, dan po slovenskem kulturnem prazniku in je bila temu primerno tudi pripravljena. Po kratkem kulturnem programu z neizogibnim pevskim vložkom, kjer so nas presenetili z uvodno melodijo uspešnice ansambla Mi2 z naslovom “Čista jeba“, smo se udeleženci z listki lahko vpisali na tedaj še prazno krošnjo drevesa Vizije Slovenije.
