UNICEF je v začetku aprila lansiral globalni načrt za zaščito najranljivejših otrok pred škodo zaradi koronavirusa, v katerem poudarja, da je potrebno okrepiti zdravstvene sisteme in druge socialne storitve za pomoč otrokom v vseh državah po svetu.

Načrt pokriva šest področij za zaščito najranljivejših otrok pred škodo zaradi koronavirusa, ki so: 1) zaščititi zdravje otrok; 2) ranljivim otrokom zagotoviti vodo, sanitarije in higienske ukrepe; 3) spodbujati šolanje otrok; 4) podpora družinam; 5) zaščita otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabo; 6.) zaščita otrok na begu.

Izjava izvršne direktorice UNICEF-a Henriette Fore:

“Svet je trenutno združen v boju proti nevidnemu sovražniku. Čeprav je pozornost usmerjena v preprečevanje ali zdravljenje okužbe s koronavirusom, pa resne posledice, ki presegajo trenutno pandemijo, oziroma njeni skriti vplivi še niso v ospredju. To se mora spremeniti.

Otroci in mladi so ena najranljivejših skupin za posledice koronavirusa. Če zdaj ne bomo preprečili vplivov pandemije na otroke, bodo posledice covid-19 nepopravljivo škodovale naši skupni prihodnosti.

Po podatkih UNICEF-a 99 % otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let  oziroma 2,34 milijarde, živi v eni od 186 držav z različnimi omejitvami gibanja zaradi koronavirusa. 60 % vseh otrok živi v eni od 82 držav z zapovedano popolno (7%) ali delno (53%) izolacijo – kar predstavlja 1,4 milijarde mladih.

Vemo, da so mladi v kriznih razmerah vselej najbolj ranljivi. Ta pandemija ni nič drugačna. Naša skupna odgovornost je, da v največji možni meri preprečimo trpljenje, rešujemo življenja in zaščitimo zdravje vsakega otroka. Zagotoviti moramo tudi, da bodo odločitve o ukrepih za zajezitev koronavirusa temeljile na razpoložljivih dokazih, da se v največji možni meri prepreči oziroma zmanjša kolateralna škoda ter prepreči njene trajne učinke.

To se začne z upiranjem skušnjavi, da bi v času potencialne svetovne recesije, zmanjšali naložbe v našo prihodnost. Povečanje vlaganj v izobraževanje, zaščito otrok, zdravje, hrano in vodo ter higienske ukrepe bo svetu pomagalo zmanjšati škodo, ki jo je povzročila ta kriza, in preprečiti prihodnje krize. Države bodo enkrat znova odprle meje in ko se bo to zgodilo, bo zmogljivost najšibkejših zdravstvenih sistemov merilo, kako učinkoviti bomo v boju proti  prihodnjim grožnjam.

Države in skupnosti po vsem svetu morajo sodelovati pri reševanju te krize. Kot smo se v zadnjih dveh mesecih boleče naučili, dokler cepiva ne bo na voljo, je koronavirus grožnja ljudem vsepovsod po svetu. Zdaj moramo okrepiti zdravstvene sisteme in druge socialne storitve za pomoč otrokom v vseh državah po svetu.

UNICEF je v tem tednu lansiral globalni načrt za zaščito najranljivejših otrok pred škodo zaradi koronavirusa. Načrt vsebuje 6 področij: 1) zaščititi zdravje otrok; 2) ranljivim otrokom zagotoviti vodo, sanitarije in higienske ukrepe; 3) Spodbujati šolanje otrok; 4) podpora družinam; 5) zaščita otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabo; 6.) zaščita otrok na begu.

Brez takojšnjega ukrepanja lahko ta zdravstvena kriza postane kriza otrokovih pravic. Le s skupnim delovanjem lahko milijonom deklic in dečkov omogočimo zdravje, varnost in izobraževanje.

Zdravje otrok

V zdravstvu ima covid-19 potencial, da popolnoma ohromi že sicer pomanjkljive zdravstvene sisteme v državah z nizkim in srednjim dohodkom ter izniči napredek na področju preživetja, zdravja, prehrane in razvoja otrok, dosežen v zadnjih nekaj desetletjih. Toda preveč nacionalnih zdravstvenih sistemov je bilo že sicer pomanjkljivih in na robu zmogljivosti. Že pred pandemijo koronavirusa 32 % otrok na svetu s simptomi pljučnice ni bilo odpeljanih k zdravniku. Kaj se bo zgodilo, ko bo koronavirus udaril s polno močjo?  Pri izvajanju rednega cepljenja že nastajajo prekinitve, zaradi česar znova postajajo bolj verjetni izbruhi bolezni  kot so otroška paraliza, ošpice in kolera, proti katerim že obstaja cepivo. Mnogo več novorojenčkov, otrok, mladih in nosečnic bi lahko umrlo zaradi preprečljivih vzrokov, v kolikor bi že sicer pomanjkljivi nacionalni zdravstveni sistemi podlegli obremenitvam zaradi koronavirusa. Prav tako so številni programi zagotavljanja hrane moteni ali zaustavljeni pa tudi programi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje podhranjenih otrok. Zdaj moramo ukrepati, da bomo ohranili in okrepili zdravstvene in prehranske sisteme v vseh državah sveta.

Higiena 

Prav tako zaščita sebe in drugih s pravilnim pranjem rok in higienskimi praksami ni bila nikoli pomembnejša. Toda mnogi otroci nimajo čiste vode, sanitarij in higienskih pripomočkov. 40 % prebivalstva oziroma 3 milijarde ljudi, doma še vedno nima prostorov za pranje rok z milom in vodo- to je skoraj tri četrtine prebivalstva najmanj razvitih držav. Zagotoviti moramo, da ima vsako gospodinjstvo, šola in zdravstvena ustanova na voljo higiensko neoporečno in zdravo okolje.

Izobraževanje

Šolanje celotne generacije otrok je prekinjeno oziroma ohromljeno. Zapiranje šol je prekinilo izobraževanje več kot 1,57 milijarde oziroma 91 % učencev po vsem svetu. Iz izkušenj vemo, da se šolarji, zlasti dekleta, ki dlje časa ne obiskujejo šole, veliko manj verjetno vrnejo, ko se šole ponovno odprejo. Zaprtje šol onemogoči tudi dostop do prehranskih programov, ki se izvajajo v šolah, kar povečuje stopnjo podhranjenosti. Cela generacija učencev bi lahko občutila škodo učenju in njihovemu potencialu. Okrepitev vlaganj v izobraževanje še nikoli niso bile tako nujne.

Družbeno-ekonomski vpliv 

Najbolj ranljivi otroci na svetu bodo najbolj občutili družbeno-ekonomski vpliv covid-19. Številni že sedaj živijo v veliki revščini, posledice ukrepov za zajezitev širjenja virusa pa jih lahko še bolj prikrajšajo. Ko se milijoni staršev borijo za ohranitev virov dohodka ali celo za golo preživetje, morajo vlade okrepiti ukrepe za socialno zaščito prebivalcev – z zagotavljanjem socialne varnosti in finančne pomoči, zaščito delovnih mest, sodelovanjem z delodajalci za podporo zaposlenim staršem, dajanjem prednosti politikam, ki družinam omogočajo ohranjanje zdravja, zdravstveni oskrbi, ki rešuje življenja, ter prehrani in izobraževanju.

 
Zaščita otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami

Iz preteklih nujnih zdravstvenih razmer vemo, da so otroci v večji nevarnosti, da postanejo žrtve izkoriščanja, nasilja in zlorab v času, ko so šole zaprte, ko je nudenje socialnih storitev moteno in gibanje omejeno. Na primer, zaprtje šole med izbruhom ebole v zahodni Afriki med letoma 2014 in 2016 je povzročilo porast otroškega dela, zanemarjanja, spolnih zlorab in najstniških nosečnosti. Najpogosteje pa se nasilje, s katerim se srečujejo otroci, odvija doma, med družinskimi člani. V večini držav sta več kot 2 od 3 otrok žrtve nasilne discipline staršev oz. skrbnikov. Kaj se zgodi, ko ti otroci ne morejo oditi od doma, ko so odrezani od učiteljev, prijateljev ali služb, ki bi jih lahko zaščitile? In kako varovati otroke pred tveganji in škodljivimi praksami na spletu, ko ta ostane njihovo edino okno v svet? Ključnega pomena je, da se odpravljanja zlorab in nasilja nad otroki v družbi lotimo enako, kot v primeru odkrivanja nasilja nad ženskami. Prej ko bomo kot družba pričeli s tem, lepši bo naš svet.

Humanitarne krize

Otroci, ki že živijo v humanitarnih krizah, prav tako ne smejo biti pozabljeni med odzivom na covid-19. Po napovedih bo leto 2020 leto, v katerem bo humanitarno pomoč potrebovalo več ljudi kot kadar koli prej. Posledice te pandemije bodo tako le še poglobile ranljivost otrok v državah, ki jih je prizadela kriza, in otroke izpostavile dvojni nevarnosti. Generalni sekretar je sprožil globalni načrt humanitarnega odziva na covid-19. Od mednarodne skupnosti je odvisno, ali bomo uspeli podpreti najranljivejše otroke – tiste, ki so iztrgani iz družin in domov, da zaščitimo njihove pravice in jih zaščitimo pred virusom.

Nenazadnje pa zaščita otrok v tej krizi pomeni zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti življenjsko pomembnih potrebščin in pripomočkov, kot so zdravila, cepiva ter sanitarne in izobraževalne potrebščine. Trenutno pomeni izbruh virusa velik pritisk na svetovno proizvodnjo in logistiko. UNICEF s podjetji sodeluje pri proizvodnji in nabavi osnovnih surovin, po načelu poštene distribucije. Želimo podpreti države, zlasti tiste z najranljivejšimi zdravstvenimi sistemi, ter jim omogočiti enak dostop do zdravstvenih in humanitarnih zalog za boj proti virusu. Prav tako moramo zagotoviti, da nam omejitve potovanj, prepovedi izvoza in trenutni pritisk na proizvodne zmogljivosti ne preprečujejo nabave in pošiljanja osnovnih potrebščin za podporo naših intervencij v zdravstvenem in izobraževalnem programu ter programu za vodo, higieno sanitarije, ter s tem ogrozijo naš humanitarni odziv.

Medtem ko si prebivalci po vsem svetu prizadevamo za zaustavitev širjenja virusa, in smo pri tem predvsem osredotočeni na takojšnjo skrb za zdravje sebe in svojih bližnjih, se moramo spomniti tudi milijonov otrok, ki tvegajo, da bodo postali pozabljene žrtve te pandemije. Kako je videti njihov svet jutri in kako izgleda njihova prihodnost, je tudi naša odgovornost – in to še danes.”

Vir: Unicef Slovenija

Translate »