Ti ukrepi sicer obsegajo vse od ločenega zbiranja odpadkov do prepovedi sežiganja in odlaganja odpadkov, zbranih za recikliranje. Oblikovalci politik so se prav tako strinjali z uvedbo shem, s katerimi bi proizvajalci plačevali za zbiranje in recikliranje svojih izdelkov ter potrošnike tako spodbudili k vračanju steklenic in drugih vrst embalaž.

Medtem, ko evropski voditelji aktivno zagovarjajo načrte za prehod v krožno gospodarstvo, mnoge države pri izvajanju ukrepov zaostajajo. Leta 2017 je bilo recikliranih in kompostiranih 30 % in 17 % odpadkov, 28 % sežganih in 24 % zakopanih na odlagališčih.

Do zdaj je le pet držav poročalo o napredku na tem področju…kljub zakonski obvezi, da bodo države to sprejele do 5. julija 2020. Poljska na primer, odkrito prizna, da za uvedbo zakonodaje potrebuje več časa in kot izgovor navaja Covid-19. Nemčija in druge države navajajo podobne argumente.

Kljub temu najdemo v Evropi primere dobrih praks, med njimi strokovnjaki izpostavljajo več mest, tudi Ljubljano. Mesti Ljubljana in Milan sta postali vodilni na področju uspešnega ravnanja z odpadki. Za to se lahko zahvalimo ukrepom, kot je ločeno zbiranje odpadnih materialov. Medtem ko se stopnja ločevanja in recikliranja povečuje (v Ljubljani se približujemo 70 %), se količina mešanih odpadkov, namenjenih na odlagališča in v sežigalnice, stalno zmanjšuje.

Mnoge države so po drugi strani sprejele ukrepe, s katerimi se želijo izogniti odpadkom v celoti. V Franciji na primer, je prepovedano skrajšanje življenjskih dob izdelkov. Kršitev zakona vas lahko močno udari…dve leti zapora ali 300.000 evrov kazni.

Če zaključimo…čeprav so ukrepi recikliranja in ločenega zbiranja uspešni, strokovnjaki opozarjajo, da je preprečevanje odpadkov(!) eno najbolj učinkovitih orodij v boju proti podnebnim spremembam.

Novica je prevod in povzetek zapisa ter intervjuja s strokovnjakom EEB-ja, Piotrom Barczakom.

Prispevek Večina evropskih držav ne bo v času sprejelo zakonodaje EU o ravnanju z odpadki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ločeno jim je uspelo zbrati kar 95 % vseh odpadkov. Odpadke so ob pomoči Komunalnega podjetja Snaga Maribor vsak dan tehtali ločeno glede na frakcije. Vseh 6 dni skupaj so zbrali 130,4 kg odpadkov, od tega le 5,7 kg mešanih odpadkov. Največ odpadkov so proizvedli v soboto, vse skupaj pa se je nabralo največ steklenih odpadkov.

Količine odpadkov so uspeli znižati z uporabo izdelkov za večkratno uporabo (sladkornice, pralni plastični kozarci), povratno embalažo, recikliranimi plakati ter uporabo QR kod in NFC nalepk namesto tiskovin. Prav tako na (Z)mešanem festivalu ni bilo plastičnih slamic. Preprečevanje nastajanja odpadkov pa so promovirali z vključevanjem ponovne uporabe in popravil v nedeljski program, kjer so izvedli tudi prvo slovensko izmenjavo glasbil in glasbene opreme.

Pred nami sta še dve prireditvi, ki sta z uvajanjem ukrepov za zmanjševanje odpadkov pričeli že v lanskem letu. Mariborski Art kamp v sklopu Festivala Lent je letos posebno pozornost namenil strogim pravilom za sodelovanje z gostinskimi ponudniki. Najstarejši folklorni festival Jurjevanje v Beli Krajini, ki je lani postala prva slovenska prireditev po načelih zero waste, pa bo skušal mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov preseči z več eko otoki, v sodelovanju s Komunalo Črnomelj pa bodo z namenom dolgoročnega pozitivnega učinka spodbujali e-poslovanje.

Prispevek Prva slovenska zero waste prireditev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.