Webinarju ponujajo informacije in izkušnje iz prve roke o najboljših zero waste praksah na lokalni ravni, s čimer pomagajo pri zagonu ali nadaljnjem razvoju strategij brez odpadkov in krožnih gospodarskih strategij.

Vsi webinarji so na spletu  in na voljo brezplačno.

Prispevek O zero waste v živo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V raziskavi, ki vključuje 268 trgovin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Latvije, Slovenije, Španije in Ukrajine, je bila ugotovljena zelo močna rast v tem sektorju, saj je v zadnjih 5-10 letih število trgovin, delovnih mest in količina prometa narasla. Dolgoročne napovedi, čeprav špekulativne, za leto 2030 ocenjujejo povprečen promet izdelkov na rinfuzo v višini 1,2 milijarde EUR, v najboljšem primeru pa še višjega.

Nekaj ključnih ugotovitev raziskave:

• V sektorju se močno povečuje število delovnih mest, pri čemer modeliranje daje povprečno oceno 10.000 mest v EU leta 2023;
• Ocenjeno zmanjšanje količin embalaže po vsej EU leta 2023 je približno 5500 ton.
• Trgovine ocenjujejo, da so se v povprečju izognile 1 toni embalaže na trgovino na leto.
• Približno 70 % izdelkov v vzorčnih trgovinah je brez embalaže.
• Povprečni prihodek trgovin znaša približno 170.000 EUR in kaže rast v zadnjih treh letih.
• 74 % trgovin se nahaja v mestnih središčih, 6% pa v vaseh in na podeželju.
• Najbolj prodajana sta hrana in pijača, sledijo pa čistila, kozmetični izdelki in zero waste pripomočki.
• Trgovine dajejo prednost lokalnim dobaviteljem: z naraščajočo razdaljo med trgovino in dobaviteljem pada količina naročenih izdelkov.

Vsak Evropejec letno proizvede 173 kg odpadne embalaže. Cilji Evropske komisije so jasni – do leta 2030 mora biti vsa plastična embalaža na evropskem trgu primerna za ponovno uporabo ali preprosta za recikliranje. Edini način za doseganje teh nujno potrebnih ciljev so ukrepi, s katerimi preprečimo proizvodnjo embalaže v prvi vrsti, skupaj s podporo poslovnim modelom, kot so zero waste sistemi in ponovna uporaba.

Vir: Ekologi brez meja

Prispevek V prvi raziskavi o evropskih trgovinah brez embalaže sodelovala tudi Slovenija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glasovanje poteka do 27. junija na tej spletni strani.

Prispevek Projekt Ne meč’mo hrane stran! nominiran za nagrado #reducefoodwaste je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kako jim je to uspelo? Podrobnosti so na voljo v študiji primera Zero Waste Europe, ki jo lahko tudi v slovenščini najdete na tej povezavi!

Prispevek Besançon: zgodba o uspehu decentraliziranega kompostiranja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizacija Zero Waste Europe je objavila Zero Waste Masterplan – modularni vodnik postopnih korakov do družbe brez odpadkov na ravni občine. Navidezno kompleksen proces implementacije v praksi je v vodniku razdeljen na preproste korake. Vodnik spremljajo video posnetki, ki predstavijo učinkovitost Zero Waste strategij za mesta.

Ferran Rosa, koordinator politik za mesta pri Zero Waste Europe je povedal: »Nekaj zadnjih let smo spremljali, kako občine utirajo pot najboljšim Zero Waste praksam. Proces prehoda mest v družbo brez odpadkov želimo jasneje predstaviti in zato smo zasnovali Zero Waste Masterplan, vodnik z jasnimi navodili za tista mesta, ki se želijo soočiti s tem izzivom.«

Za več informacij obiščite spletno stran: zerowastecities.eu.

Prispevek Vodnik do družbe brez odpadkov za mesta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov.

Na tem zemljevidu si lahko ogledate njihova stališča.

Predlogi, ki jih je marca že podprl Evropski parlament, vključujejo višje cilje recikliranja komunalnih odpadkov, cilje preprečevanja in priprave na ponovno uporabo komunalnih odpadkov in ponovno uporabo embalaže, izboljšano ločeno zbiranje vseh odpadkovnih tokov vključno z bio odpadki, pravila podaljšane odgovornosti proizvajalca na ravni EU in  cilje zmanjševanja nastalih odpadkov do leta 2030.

Pri raziskavi se je izkazalo, da so ambiciozne EU reforme pod udarom številnih držav. Če bodo med pogajanji prevladala regresivna stališča, bodo najverjetneje zastali tudi prihodnji načrti o pospešenem prehodu v krožno gospodarstvo.

Nedavno razkrite informacije o skupnem stališču Sveta ministrov kažejo, da zmagujejo zaviralna stališča in to kljub dejstvu, da so nekatere države članice ambiciozne na posameznih področjih, kot so cilji recikliranja, podaljšana odgovornost proizvajalca in ločeno zbiranje bio odpadkov.

Na kocki se je tako znašlo preko 800.000 delovnih mest, od katerih jih je desetina na področju ponovne uporabe, ter 72 milijard eur, ki bi jih letno prihranili po vsej Evropi. Države bi iz rok izpustile priložnost, da se izognejo nastanku 420 miljonov ton ekvivalenta CO2, kar je enako, kot bi z evropskih cest  umaknili štiri od desetih avtomobilov.

Zaviralci

Med državami, ki nasprotujejo večini predlogov, sta tudi Danska in Finska, ki kljub ogromnim količinam nastalih odpadkov veljata za vodilni državi na področju odpadkovnih politik. Druge države, ki kategorično zavračajo višje ambicije so Madžarska, Litva in Latvija.

Čeprav podpirajo cilj 65 odstotkov recikliranja, pa je pričakovati, da bodo države, kot so Češka, Italija, Švedska, Portugalska, Luksemburg in Slovaška, nasprotovale obvezni pripravi na ponovno uporabo, 10 odstotnemu cilju ponovne uporabe embalaže in določanju ciljev na področju preprečevanja – kar vse so najvišje prioritete krožnega gospodarstva.

VB, Nemčija, Poljska, Irska, Slovenija in Hrvaška do sedaj niso razkrile svojih stališč, kar osvetljuje dolgoleten problem transparentnosti pogajanj med državami članicami, kot tudi med državami članicami in institucijami EU.

Spodbujevalci

Po drugi strani pa južne države, kot so Grčija, Romunija in Španija, ki se večinoma borijo z ravnanjem z odpadki, zahtevajo večjo podporo recikliranju, preprečevanju, pripravi na ponovno uporabo in boljše ločeno zbiranje.

Druge progresivne države, ki podpirajo reforme, so Francija, Belgija in Nizozemska.

Prispevek Kdo spodbuja in kdo zavira EU politike o odpadkih? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.