Več o pobudi Evropske komisije  na spletni strani pobude. Ob tej priložnosti sta izdali svojo skupno izjavo evropski komisarki Stella Kyriakides in Jutta Urpilainen.

Posvetovanje je odprto do 19.septembra 2022, vsi zainteresirani deležniki pa smo pozvani, da odgovorimo na zastavljena vprašanja. Vse zainteresirane NVO vabimo, da se nam pridružite na skupnem razmisleku, ki bo potekal 30.8.2022.

Svojo udeležbo nam prosim potrdite s prijavo https://www.1ka.si/a/2f537703.

Pripravil: MH

Prispevek EU začela posvetovanje o strategiji za področje globalnega zdravja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta priporočila bodo predstavljena in obravnavana na naslednjem plenarnem zasedanju konference 21. in 22. januarja 2022.

Prispevek Državljani pripravili končna priporočila za bolj trajnostno in zdravo Evropo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V jutranjem delu so udeleženci iz več kot 40 afriških in evropskih držav na vseh štirih delavnicah obravnavali vprašanja, kot so:

(1)    pospešitev pravične porazdelitve cepiva na afriški celini,

(2)    kako izkoristiti zagon digitalizacije, uporabo digitalnih orodij za podporo boju proti pandemiji in za krepitev obstoječega zdravstvenega varstva,

(3)    pomen zagotavljanja spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic za vse ter

(4)    vloga univerzalne zdravstvene pokritosti kot zdravstvenega cilja Agende 2030 (3. 8) za izboljšanje dostopa do preprečevanja, zdravljenja, oskrbe za nekatere ključne skupine prebivalstva.

Razprava je potekala v okviru priznavanja obstoječih zdravstvenih razmer, sistemskih zmogljivosti, logistike, infrastrukture, razpoložljivosti osebja, zmogljivosti za proizvodnjo zdravil… torej vseh tistih elementov, ki ji potrebujemo za vsakodnevno soočenje in odzivanje na zdravstvene potrebe naših prebivalcev. Predstavniki različnih civilnodružbenih organizacij iz Afrike in Evrope so izpostavili veliko raznolikost pristopov in odzivov na pandemijo. Tako je v DR Kongo bilo polno cepljenih le 0,1 % prebivalstva, v Keniji 5.2 %, v Ruandi, 22.6 %, v Tanzaniji 1,6 %, v Južni Afriki 23.8 %. Le 5 afriških držav bo predvidoma doseglo cilj Svetovne zdravstvene organizacije o 40 % precepljenosti prebivalstva. Države se soočajo z velikimi težavami pri nabavi in pri donacijah cepiv. Doniranje cepiv je nenapovedljivo, nezanesljivo, s pomanjkljivimi informacijami, s kratkimi roki trajanja, dostavljanje brez injekcij in druge potrebne opreme in tako naprej. Tudi zato je polno cepljenih samo 7,9 % prebivalstva. Zaradi šibkih zdravstvenih sistemov se države soočajo z velikimi težavami na področjih dobavnih verig in logistike, zagotavljanja varnosti cepiv, informacijske podpore izvajanju cepljenja ter naraščanjem odpora zoper cepljenje iz zelo različnih razlogov.

Zastavilo se je tudi veliko vprašanj glede zagotavljanja pravičnosti in enakosti v takšni situaciji, ko je bilo od 5.6 milijard opravljenih cepljenj v državah z nizkimi dohodki opravljenih le 0,3 % le-teh. Pfizer-BioNTech je do julija 2021 alociral le 1 % vseh dostav za države z nizkimi  dohodki preko sistema COVAX. Moderna je dostavila le 0,3 % vseh svojih cepiv državam z nizkimi dohodki – Južna Afrika je dobila do konca septembra le 23.4 % naročenih cepiv proizvajalca J&J. Po drugi strani je v Afriki dejavnih le sedem podjetij, ki izpolnjujejo stroge pogoje dobrih proizvodnih praks za sterilne farmacevtske proizvode, certificirane s strani regulatorjev iz EU, ZDA in WHO – nahajajo se v J. Afriki, Egiptu, Tuniziji in Maroku.

Konferenca je izpostavila več vsebin, ki jih bo moralo krepiti partnerstvo med Afriko in Evropo na področju zdravja:

–          podpreti je potrebno lokalno proizvodnjo cepiv in drugih zdravil;

–          za olajšanje dostopnosti cepiv je potrebno podpreti spregled sporazuma TRIPS, ki članicam Svetovne trgovinske organizacije omogoča odobritev za izdelavo in distribucijo patentiranih zdravil, “namenjenih izvozu v tretje države z nezadostnimi ali neobstoječimi proizvodnimi zmožnostmi v tem sektorju, kar bi moralo v teh državah povečati dostopnost poceni zdravil”;

–          zagotoviti dodatne kapacitete za testiranje prebivalstva;

–          okrepiti podporo dostopnosti digitalnih javnih dobrin (digital public goods), ki jih je na področju zdravja identificirala Digital Public Goods Alliance;

–          vzpostaviti dodatne zmogljivosti in pogoje za okrepljeni dialog z odločevalci na področju spolnih in reproduktivnih pravic, zdravstvene oskrbe in zagotavljanja univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, skladno s ciljem trajnostnega razvoja 3.8 (poskrbeti za splošno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje zaščito pred finančnimi tveganji, dostop do kakovostnih osnovnih zdravstvenih storitev ter dostop do varnih, učinkovitih, kakovostnih in poceni osnovnih zdravil in cepiv za vsakogar);

–          zagotoviti vključenost in opolnomočenje tkim. skritih populacij, izpostavljenih stigmatizaciji, diskriminaciji in kriminalizaciji

Na popoldanskem panelu z visokimi gosti iz nemške vlade, evropskega parlamenta, raziskovalne sfere in civine družbe je bilo še dodatno izpostavljeno, da moramo v soočenju z zdravstveno krizo upoštevati, da se epidemija dogaja v okolju, kjer soobstajajo vse ostale bolezni, še posebej v tropih.

Ključna sporočila popoldanskega panela so bila:

–          dosežemo lahko več, če sodelujemo, vendar manj, če koordinacija med državami ne poteka dobro;

–          primer dobre prakse je pristop Team Europe, kamor bi se morale aktivno vključiti vse članice EU;

–          ne smemo podceniti zahtevnosti uvajanja nove farmacevtske proizvodnje, saj to zahteva celo vrsto administrativnih in praktičnih procesov, da se zagotovi varna cepiva;

–          sistemi delujejo – robustni sistemi nam omogočajo hitro ukrepanje;

–          komuniciranje je izjemno pomembno, sploh v današnjih časih, ko imamo poleg epidemije za opraviti tudi z infodemijo (lažnimi novicami in podobno);

–          potrebujemo nove oblike finančne podpore in nove oblike raziskovalnega dela, ki bo interdisciplinarno, medsektorsko in transdisciplinarno ter vključujoče tudi za organizacije civilne družbe in lokalno prebivalstvo;

–          ne smemo pozabiti na mnoge zapostavljene nalezljive tropske bolezni, lakoto in podhranjenost, predvsem otrok, odsotnost javnih storitve kot je na primer javni promet, ki še dodatno izpostavi ranljive skupine;

–          potrebno je zagotoviti dodatne možnosti in zmogljivosti za organizacije civilne družbe za sodelovanje, da se sliši glas vseh, ki jih predstavljajo.

Konferenca je bila zaključena z željo, da se bo sodelovanje pri izgradnji Afriško-evropskega partnerstva za zdravje nadaljevalo.

Albin Keuc

Prispevek Za partnerstvo med Afriko in Evropo za zdravje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Obravnavali bodo naslednja vprašanja:

1. Kako je mogoče razviti bolje odporne in na človekovih pravicah temelječe zdravstvene sisteme? Katere strategije so potrebne v partnerstvu med Afriko in EU?

2. Kakšna je vloga civilne družbe pri sodelovanju na področju zdravja med Afriško unijo (AU) in Evropsko unijo (EU)? Kako lahko okrepimo akterje civilne družbe v Afriki in Evropi, da bi imeli dejavnejšo vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike?

Izzivi, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi na afriški celini, niso novi. Toda pandemija covida-19 je poudarila pomembnost celovitega sodelovanja pri prizadevanjih za enakost v zdravju. V zadnjih letih sta Nemčija in EU večkrat poudarjali prednostno vlogo partnerskega sodelovanja z Afriko. Toda nova strategija EU-Afrika obravnava zdravstevene teme le obrobno.

V zvezi s tem je cilj konference spodbujati mednarodno sodelovanje in solidarnost pri prizadevanjih za skladne in na ljudi osredotočene zdravstvene politike. Organizacije civilne družbe z obeh celin lahko prispevajo k strategijam enakosti na področju zdravja z zahtevami in priporočil in hkrati zagotavljajo preglednost pri vzpostavljanju odpornosti.

Registracija do 2. decembra https://doo.net/event/92672/order

PROGRAM IN PANELISTI 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Oblikovanje Afriško-evropskega partnerstva za zdravje – Civilno-družbena perspektiva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pogled na seznam objav v mednarodni areni pokaže, da je medije v prvi vrsti zanimal odziv na pandemijo. Naslovi velikokrat niso spodbudni: »Globalna solidarnosti ostaja zgolj beseda«, »Vrh zdravstvene utopije«, »Malo je dokazov o učenju pravih naukov«…

Dejstvo je, da je covid-19 zaostril obstoječe in razkril skrite neenakosti v svetu. Nič ne kaže na neenakost med državami bolj kot (ne)dostopnost cepiv. Po besedah Caroline Schmutte na panelu o »cepilni pravičnosti« je v državah z visokimi dohodki trenutno približno 60 % prebivalstva dobilo vsaj eno dozo cepiva – v državah z nizkimi dohodki (low-income countries) je takšnih le kakšnih 4 %. Veliko dejavnikov prispeva k takšni situaciji. Razpoložljivost zdravstvenega osebja, zdravstvena infrastruktura, logistične zmogljivosti …

Podobno stanje ugotavlja poročilo »Od ločenih svetov do pripravljenega sveta«, ki ga je ob robu Vrha predstavil Odbor za spremljanje globalne pripravljenosti (Global Preparedness Monitoring Board, GPMB). Odbor je s poročilom izrekel globoko zaskrbljenost, “da je covid-19 razkril zlomljen in razdeljen svet, v katerem je dostop do cepiv odvisen od plačilne sposobnosti in ne od potreb; v katerem so vlade, voditelji in institucije prepogosto neodgovorni svojim prebivalcem; v katerem so družbe razdrobljene, nacionalizem narašča, geopolitične napetosti pa se povečujejo.« Odbor še ugotavlja, da je »pomanjkanje globalne pravičnosti […] tudi posledica dolgotrajnih sistemskih neenakosti v svetovnem ekosistemu nujnih zdravstvenih ukrepov in v širšem mednarodnem sistemu. Obstaja temeljno napačno razumevanje globalne solidarnosti kot enakovredne dobri volji in pomoči, ne pa enakosti in skupnemu interesu. Bogate države še naprej ponujajo pomoč z donacijami medicinskih protiukrepov, namesto da bi podpirale proizvodne zmogljivosti, prenos tehnologije in pravičnejše določbe o intelektualni lastnini.« (Hvala deepl.com za hiter prevod!)

Zato je pomembno sporočilo Ursule van der Leyen, predsednice Evropske komisije, ki je na uvodnem plenarnem zasedanju Vrha izpostavila predlog, da bo Evropska unija v naslednjih sedmih letih za prizadevanja za boljšo zdravstveno pripravljenosti namenila 50 milijard EUR. Ob tem je izpostavila še ustanovitev Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) z namenom preprečevanja, odkrivanja in hitrega odzivanja na izredne zdravstvene razmere, ki bo operativna v začetku 2022. Čeprav je govorila o vlogi HERA na ravni EU, je izpostavila njegovo vlogo pri povezovanju podobnih regionalnih struktur (npr. afriške CDC).

Ali bo to pomagalo izpolniti cilje, ki sta jih postavili Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi za cepljenje na globalni ravni: 10 % svetovnega prebivalstva mora biti cepljeno do septembra 2021, 40 % do konca leta 2021 in 70 % do sredine 2022 ? (Strategija za izpolnitev globalne precepljenosti zoper Covid-19 do sredine 2022).

Po drugi strani, navkljub kritičnim ocenam in pozivom k nujnemu ukrepanju, lahko izpostavimo dejstvo, da je industrija cepiv v času pandemije covid-19 potrojila svoje zmogljivosti!

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Svetovni zdravstveni vrh za več globalne solidarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) se v obdobju kampanje osredotoča na tveganja, povezana s telesno držo, z izpostavljenostjo ponavljajočim se gibom ali nošenju oziroma premikanju težkih bremen. Vsi ti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja, ki vsako leto prizadenejo na milijone evropskih delavcev iz različnih poklicev in delodajalce stanejo več milijard evrov.

V luči tega, da se države članice pripravljajo ali že izvajajo načrte za postopno vrnitev na delo po koronavirusni krizi, je pri tem pomembno tudi poskrbeti za zdravje in varnost delavcev. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je v ta namen objavila smernice za vrnitev na delo.

Agencija je na začetku koronavirusne krize že objavila smernice za delovna mesta, v katerih so zbrane najpomembnejše informacije in nasveti glede izbruha koronavirusa.

Prispevek 28. aprila obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letno poročilo Mednarodnega nadzornega sveta za droge (INCB) za leto 2017:

• izpostavlja, da potrebe po zdravljenju in rehabilitaciji v veliki meri presegajo razpoložljivost teh storitev;
• vlade poziva, da namenijo zdravljenju in rehabilitaciji več pozornosti ter se ne osredotočajo le na preprečevanje zlorabe drog;
• vlade poziva, da vlagajo v storitve zdravljenja in rehabilitacije, in sicer s posebnim poudarkom na potrebah ranljivih populacij;
• države opominja na njihovo obveznost zagotavljanja storitev zdravljenja odvisnosti od drog tistim, ki jih prizadenejo motnje v zvezi z drogami;
• mednarodno skupnost in Afganistan poziva, da se s skupnimi močmi ponovno lotita izziva z drogami v tej državi;
• ponovno potrjuje, da je legalizacija marihuane za nemedicinske namene nezdružljiva z obveznostmi držav, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb o nadzoru nad drogami.

Storitve zdravljenja pogosto ne upoštevajo posebnih potreb

Letno poročilo vlade poziva, da storijo več za zdravljenje, rehabilitacijo in ponovno vključevanje oseb z motnjami v zvezi z drogami, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ranljivim skupinam prebivalstva. Poročilo ugotavlja, da različne skupine ljudi, vključno z ženskami in socialno marginaliziranimi posamezniki, kot so migranti in begunci, pogosto nimajo dostopa do storitev zdravljenja, ki upoštevajo njihove posebne potrebe.

Predsednik INCB dr. Viroj Sumyai je dejal: “Vlade morajo nujno zaščititi in okrepiti pravice vseh oseb z motnjami zaradi uživanja drog. V skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru nad drogami morajo vse države sprejeti vse možne ukrepe za preprečevanje zlorabe drog, hkrati pa zgodnje odkrivanje, zdravljenje, izobraževanje, oskrbo, rehabilitacijo in ponovno vključitev prizadetih ljudi.”

Zdravljenje odvisnosti od drog sodi v pravico do zdravstvene zaščite

INCB v letošnjem poročilu poudarja, da je dostop do zdravljenja odvisnosti od drog treba razumeti kot element pravice do zdravstvene zaščite.

Zmanjševanje povpraševanja po drogah vključuje dva prekrivajoča se, a različna pristopa; prvi preprečuje, da bi ljudje začeli droge uporabljati, drugi pa zagotavlja zdravljenje in rehabilitacijo ljudi z motnjami zaradi uporabe drog. V zvezi s tem INCB vlade poziva, da sprejmejo ustrezne strategije, ki obravnavajo zlorabo drog, s poudarkom na preprečevanju zlorabe ter zdravljenju in rehabilitaciji.

Sedemdeseta obletnica Splošne deklaracije človekovih pravic

Leto 2018 zaznamuje več obletnic, med drugim sedemdeseta obletnica sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948, petindvajseta obletnica Dunajske deklaracije in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta na Svetovni konferenci o človekovih pravicah leta 1993, in trideseto obletnico sprejetja Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi iz leta 1988.

V tem oziru INCB države ponovno poziva, da zagotovijo popolno skladnost vseh ukrepov za nadzor nad drogami z mednarodnimi standardi in normami človekovih pravic. To vključuje varovanje in zagotavljanje pravice do zdravstvene zaščite, pravice domnevnih uživalcev drog in uporabnikov drog ter zagotavljanje sorazmernih odzivov pri obravnavanju kaznivih dejanj v zvezi z drogami, vključno z odpravo smrtne kazni za kazniva dejanja, ki so povezana z drogami. Nadzorni svet tudi ponavlja svojo močno obsodbo izvensodnih odzivov na kriminaliteto, ki je povezana z drogami.

Obravnavanje “delitve globalne bolečine”

Kot del zagotavljanja dostopa do zdravstvenih storitev INCB poudarja nujno potrebo po obravnavanju “delitve globalne bolečine” in odpravi svetovne vrzeli pri dostopu do nadzorovanih snovi in psihotropnih snovi v medicinske in znanstvene namene. Ta nesorazmernost precej resno vpliva na države z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer je dostop do nadzorovanih snovi in psihotropnih snovi v medicinske in znanstvene namene nezadosten.

Nadzorni svet poudarja, da morajo države sprejeti nujne ukrepe za odpravo tega neravnovesja, in sicer z odpravo pravnih in političnih ovir, ki preprečujejo dostop do zdravil, in predvsem z ozaveščanjem in krepitvijo zmogljivosti zdravstvenih delavcev ter ustreznih državnih organov. To vključuje tudi zagotavljanje dostopa do zdravil, ki so potrebna za zdravljenje odvisnosti od drog. Nepotrebne omejitve pri zagotavljanju zdravljenja, pri katerem se uporablja nadzorovane snovi, so v nasprotju z načeli, ki jih določa pravica do zdravstvene zaščite.

Mednarodna zakonodaja o rabi marihuane v nemedicinske namene krši mednarodne obveznosti držav. V zvezi z legalizacijo marihuane v nemedicinske namene INCB še enkrat poudarja, da je takšna uporaba v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o nadzoru nad drogami. Omejitev uporabe nadzorovanih snovi v medicinske in znanstvene namene je temeljno načelo mednarodnih pogodb o nadzoru nad drogami, pri čemer izjeme niso možne.

Trajna mednarodna podpora Afganistanu

Nadzorni svet mednarodno skupnost poziva, da ponovno podpre Afganistan pri reševanju izzivov v zvezi z nadzorovanjem drog v državi. Prizadevanja za stabilizacijo države ne bodo uspešna brez učinkovitega preprečevanja nedovoljenih aktivnosti na področju drog. INCB mednarodno skupnost ponovno opozarja, da je nadzor nad drogami medsektorsko vprašanje. Če se izvajajo lokalna, nacionalna, regionalna in mednarodna prizadevanja za reševanje tega izziva učinkovito, bodo uspešni tudi ukrepi na področju preprečevanja revščine, nemirov, terorizma in drugih ovir razvoju.

Prispevek INCB poziva k večjim vlaganjem v storitve zdravljenja odvisnosti od drog, saj velika večina uporabnikov drog nima dostopa do zdravljenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V zadnjih dveh desetletjih je bil dosežen izjemen napredek na področju preživetja otrok. Število otrok, ki umrejo pred petim rojstnim dnem, se je od devetdesetih let prepolovilo in v letu 2016 doseglo 5,6 milijona.

Novorojenčki, ki umrejo pred dopolnjenim prvim mesecem življenja, predstavljajo 46 odstotkov vseh smrti otrok, mlajših od pet let. Večinoma umirajo zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili.

Na globalni ravni v državah z nizkimi dohodki v povprečju umre 27 novorojenčkov na 1.000 živorojenih, poudarja poročilo. V državah z visokimi dohodki pa v povprečju umrejo trije novorojenčki na 1.000 živorojenih. V najboljših državah imajo novorojenčki do 50-krat več možnosti, da doživijo prvi mesec, v primerjavi z najnižje uvrščenimi državami.

Poročilo opozarja, da se kar osem od desetih držav z najvišjim tveganjem za rojstvo otroka nahaja v Podsaharski Afriki, kjer imajo nosečnice zaradi revščine, spopadov in pomanjkljivo opremljenih bolnišnic bistveno manj možnosti za ustrezno zdravstveno oskrbo med porodom.

S podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 preprečile primere smrti novorojenčkov in otrok do petega leta starosti, ki se jim bi bilo mogoče izogniti, ter si v vseh državah prizadevale za zmanjšanje umrljivosti novorojenčkov na največ 12 na tisoč živorojenih otrok in umrljivosti otrok do petega leta starosti na največ 25 na tisoč živorojenih otrok. Ukrepi so zapisani v tretjem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na zdravje in dobro počutje. Če bi vse države do 2030 uspele znižati stopnjo umrljivosti novorojenčkov na povprečje, ki velja za države z visokimi dohodki, bi lahko rešili 16 milijonov otroških življenj.

Več kot 80 odstotkov vseh smrti novorojenčkov je posledica prezgodnjih porodov, zapletov med porodom in okužb, kot sta sepsa in pljučnica – vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti ali ozdraviti z zagotavljanjem cenovno dostopnih, kakovostnih zdravstvenih rešitev in ukrepov za vsako mater in novorojenčka. Ti vključujejo prisotnost usposobljenega zdravstvenega osebja pri porodih, stalno oskrbo s čisto vodo in električno energijo v zdravstvenih ustanovah, dezinfekcijo popkovine, spodbujanje dojenja v prvi uri po rojstvu in stika matere z otrokom (koža na kožo). Pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev in babic v številnih državah pomeni, da tisoče novorojenčkov in mater ni deležnih nujne oskrbe, potrebne za preživetje. Tako je, na primer, na Norveškem 218 zdravnikov, medicinskih sester in babic na 10.000 prebivalcev, v Somaliji pa je to razmerje 1 zdravstveni delavec na 10.000 prebivalcev.

V Sloveniji imamo zelo dobro celostno oskrbo mater in novorojenčkov. Ta se začne že v obdobju nosečnosti, zagotavlja ob porodu in nadaljuje po njem. Storitve oziroma ukrepi vključujejo: redne ginekološke preglede v času nosečnosti, obisk materinske šole, ustrezno opremljenost porodnišnic in zdravstvenih ustanov; intenzivna oskrbo novorojenčkov in nosečnic z rizičnim stanjem; prisotnost zdravnikov, medicinskih sester in babic ob porodu; spodbujanje dojenja že v prvi uri po rojstvu ter stika matere z otrokom (koža na kožo); celovito zdravstveno oskrbo matere in novorojenčka v porodnišnici še dva dni po porodu ter obiski patronažne sestre na domu po odpustu iz porodnišnice. Novorojenčki so deležni prvega sistematskega pregleda, ki je namenjen spremljanju njegovega razvoja. V Sloveniji deluje tudi 12 t. i. Novorojenčkom prijaznih porodnišnic, v katerih spodbujajo dojenje za zdravje mater in otrok ter nudijo potrebno pomoč. Vse našteto je ključnega pomena za preživetje in kakovosten razvoj novorojenčkov.

Rangiranje držav si lahko ogledate tukaj.

Države z najvišjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov
1. Pakistan: 1 na 22
2. Centralnoafriška republika: 1 na 24
3. Afganistan: 1 na 25
4. Somalija: 1 na 26
5. Lesoto: 1 na 26
6. Gvineja Bissau: 1 na 26
7. Južni Sudan: 1 na 26
8. Slonokoščena obala: 1 na 27
9. Mali: 1 na 28
10. Čad: 1 na 28

Države z najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov
1. Japonska: 1 na 1.111
2. Islandija: 1 na 1.000
3. Singapur: 1 na 909
4. Finska: 1 na 833
5. Estonija: 1 na 769
5. Slovenija: 1 na 769
7. Ciper: 1 na 714
8. Belorusija: 1 na 667
8. Luksemburg: 1 na 667
8. Norveška: 1 na 667
8. Južna Koreja: 1 na 667

Prispevek Vsako leto življenje izgubi 2,6 milijona novorojenčkov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Svetovni dan brez tobaka želi letos poudariti povezavo med uporabo tobačnih izdelkov, nadzorom nad tobakom in trajnostnim razvojem. Države in civilna družba se morajo boriti proti posegom tobačne industrije v politične procese in postaviti močnejši nacionalni ukrep nadzora nad tobakom. SZO je v sklopu izvajanja Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom in nedavno sprejeto Agendo 2030 za trajnostni razvoj pozvala države naj prednostno obravnavajo in pospešijo prizadevanja za nadzor nad tobakom. Slednje je učinkovito sredstvo pri doseganju tretjega cilja trajnostnega razvoja, ki se nanaša na zdravje in dobro počutje, in sicer z namenom globalnega zmanjšanja prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni (kardiovaskularne bolezni, rak in kronično obstruktivno pljučno bolezen) za eno tretjino do leta 2030.

Čeprav imamo že več kot pol stoletja nedvoumne dokaze o škodljivih učinkih tobaka na zdravje, trenutno kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu – vsak četrti moški in vsaka 20. ženska. Globalno kajenje povzroča vsako deseto smrt. Smrtnost se še povečuje, ker tobačna podjetja agresivno usmerjajo pozornost v nove trge, zlasti v partnerske države, in nove skupine prebivalstva, predvsem mladostnike in mlade odrasle. Globalizacija in migracije prebivalstva prispevajo k spreminjajočim navadam uporabe tobaka – netradicionalni izdelki se pojavljajo znotraj regij in prebivalstev, kjer prej ni bilo njihove uporabe. Dejstvo pa je, da uporaba tobaka močno poveča izdatke nacionalnega gospodarstva preko povečanih stroškov zdravstvenega varstva in zmanjšanja produktivnosti.

Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, saj še vedno poskušajo s prikritim oglaševanjem pridobiti vedno nove kadilce, predvsem v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in mladimi.

Letos smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki predstavlja sodoben in celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe in posledic teh izdelkov. Zakon postavlja osnove za okolje, ki spodbuja nekajenje. Tako okolje zmanjša verjetnost poseganja po tobačnih in povezanih izdelkih, kar je še zlasti pomembno za otroke, najstnike in mlade, ki običajno začnejo s kajenjem.

V Sloveniji je večina prebivalcev nekadilcev. Tri četrtine odraslih prebivalcev ne kadi. Podatki kažejo, da pri nas kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec. Delež kadilcev je višji med moškimi kot med ženskami. Višji je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar pomeni, da so te skupine nesorazmerno bolj obremenjene s posledicami kajenja za zdravje. Tobačnemu dimu je izpostavljena približno tretjina odraslih prebivalcev, okoli 6 odstotkov več kot 5 ur na dan.

Podatki nedavne raziskave Eurobarometer, ki jo Evropska komisija objavlja pred svetovnim dnevom brez tobaka, kažejo, da se delež kadilcev v EU od leta 2014 ne zmanjšuje. V Evropi kadi 26 % ljudi, med mladimi v starosti 15–24 let pa se je v primerjavi z letom 2014 delež kadilcev povečal s 25 % na 29 %. Med državami EU so velike razlike. Največ kadilcev je v Grčiji (37 %), Bolgariji in Franciji (36 %) ter na Hrvaškem (35 %), najmanj pa na Švedskem (7 %). Redna uporaba elektronskih cigaret se ne spreminja – uporablja jih 2 % Evropejcev, medtem ko jih je 15 % že preiskusilo. V zvezi z nadzornimi ukrepi za tobak in elektronske cigarete večina vprašanih (63 %) meni, da bi bilo treba elektronske cigarete v prostorih, kjer velja splošna prepoved kajenja, prepovedati, 46 % pa jih podpira uvedbo enotnih embalaž. Komisija namerava naslednjo anketo  izvesti v obdobju 2019/2020, ko bo lahko ocenila prve učinke direktive o tobačnih izdelkih.

Prispevek Tobak je grožnja razvoju, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Enakost spolov na tem in drugih področjih je splošna človekova pravica. EU bo še naprej zagotavljala znatno finančno podporo programom za zdravje in enakost spolov po svetu, da bi odpravili temeljne vzroke in posledice diskriminacije žensk, je v izjavi sporočil komisar Mimica.

Tretji cilj trajnostnega razvoja opredeljuje ukprepe za zagotavljanje zdravega življenja in spodbuja dobro počutje za vse, v vseh starostnih obdobjih. To vključuje obveznosti “na svetovni ravni zmanjšati umrljivost mater na manj kot 70 na 100.000 živorojenih otrok” in ” vsem omogočiti dostop do zdravstvene oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, tudi za načrtovanje družine, ozaveščanje in izobraževanje, ter vključiti reproduktivno zdravje v nacionalne strategije in programe”, do leta 2030.

Evropska unije je podpisnica številnih mednarodnih konvencij in sporazumov na tem področju. Med najpomembnejšimi  so Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (1994, Kairo), pekinška izhodišča za ukrepanje (UN world women conferenc v letu 1995), in Agenda 2030 za trajnostni razvoj.

Prispevek Komisar Mimica: Pravice žensk in enakopravnost so ključnega pomena za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Delavnice Pot do čiste vode – vir našega zdravja se je udeležilo 35 otrok, starih med 4 in 10 let. V sklopu delavnice soo otroke seznanili s 6 ciljem trajnostnega razvoja (čista voda in sanitarna ureditev). Otroci so se postavili v vlogo eko-agentov, ki poskušajo Zemljo rešiti pred onesnaženjem in ljudem zagotoviti dostop do čiste pitne vode. Spoznali so, kaj vse vpliva na onesnaženost vode, kaj lahko sami storijo, da bi preprečili onesnaženje, se naučili kaj vse lahko naredimo iz recikliranih odpadkov in s kakšnimi izzivi se soočajo njihovi sovrstniki. Raziskali so tudi vzroke za onemogočen dostop do čiste pitne vode.

Na delavnici globalnega učenja z naslovom Nepoštena dirka do zdravja se je 20 otrok, v starosti 10-15 let, seznanilo z dejavniki, ki vplivajo na dobro zdravje in pomen ustrezne sanitarne ureditve pri doseganju dobrega zdravja ter splošnega dobrega počutja. V sklopu delavnice soo naslovili 3 cilj trajnostnega razvoja (zdravje in dobro počutje). Mladi so kot predstavniki različnih držav tekmovali do dobrega zdravja in spoznali, da tekma do dobrega zdravja ni poštena, saj na izid vpliva mnogo dejavnikov. Z delavnico so mladi spoznali kateri so dejavniki, ki vplivajo na dobro zdravje in ugotovili s kakšnimi izzivi se na poti do dobrega zdravja soočajo njihovi vrstniki po svetu.

Delavnici sta bili izvedeni na taboru za otroke v okviru programa Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki in sta del aktivnosti ADRA Slovenije v sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev!.

Projekt Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev! financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa SLOGA, platforma za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč in globalno učenje.

Prispevek ADRA Slovenija na Ptuju o dostopu do čiste vode in zdravstvene oskrbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podprtih bo najmanj šest pilotnih projektov v šestih državah članicah, ki se soočajo z najbolj množičnim prihodom beguncev.

Prijavite lahko projekte v vrednosti do 60.000,00 €, sofinancira se do 80 % upravičenih stroškov.

Več o razpisu

Prispevek Call for proposals for Promoting HEPA policy measures and actions for refugees (EAC/S16/2016) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.