Drugi natečaj naslavlja dve temi:

Tema 3: Podnebne spremembe in kohezijska politika

Tema 4: Vloga kohezijske politike pri spodbujanju zaposlovanja

Na natečaju lahko sodelujejo mladi, stari od 16 do 29 let. Najboljša dela prejmejo 200 evrov.

Rok za prijavo del je 31. januar 2021 do polnoči.

Osnovna izhodišča za pripravo prispevka in pravila in pogoja natečaja ter način prijave najdete TU.

Prispevek Natečaj Govoriš kohezijsko 2 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pregled komisije ESDE ponuja na dokazih temelječo analizo, kako doseči večjo pravičnost v Evropski uniji v času kriz, kot je pandemija Covid-19, in v luči dolgoročnih izzivov, ki izhajajo iz strukturnih sprememb zaradi demografskega staranja, podnebnih sprememb in digitalizacije.

Kot ugotavlje ESDE, pandemija vpliva na zdravstvo, ekonomijo, zaposlovanje in na družbo v Evropi, nesorazmerno močneje pa prizadeve najbolj ranljive skupine in ogroža velik napredek, ki ga je Evropska unija dosegla. ESDE v publikaciji analizira trenutno stranje in izzive, preučuje pa tudi politike in orodja, ki lahko izboljšajo družbeno pravičnost in večjo solidarnost v prihodnosti.

Poročilo najdete v naši spletni knjižnici.

Prispevek Zaposlovanje in družbeni razvoj v Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek IPA: Krepitev zmogljivosti občin pri zagotavljanju storitev na področju socialnega varstva, zaposlovanja in izobraževanja v Albaniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uspešen prehod na nizkoogljično gospodarstvo v EU v skladu s pariškim podnebnim sporazumom bi do leta 2030 prinesel 1,1-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5-odstotno povečanje zaposlenosti. Na globalni ravni bi koristi podnebnih ukrepov občutila tudi Kitajska, medtem ko bi se BDP ZDA zmanjšal za 3,4 %, zaposlenost pa za 1,6 %. Učinek izvajanja sporazuma na gospodarsko rast bi bil največji v Latviji, na zaposlovanje pa v Belgiji.

BDP Slovenije bi se povečal rahlo nad povprečjem EU, ki znaša nekaj več kot 1 %. Zaposlenost pa bi zrasla za približno 0,1 %, kar je sicer med nižjimi vrednostmi v EU.

Projekcije temeljijo na predpostavkah, da na trgu dela ne bo večjih trenj zaradi prehoda in da se bo delovna sila prilagodila strukturnim spremembam, ki jih bo podprlo ustrezno financiranje.

Celotno poročilo je dosegljivo na strani Eurofounda.

Vir: Predstavništvo Komisije v Sloveniji

Prispevek Izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma bi pozitivno vplivalo na BDP je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uspešno vključeni migranti lahko pripomorejo k večji splošni učinkovitosti trga dela, dolgoročno tudi k vzdržnosti javnih financ. Podatki Eurostata za leto 2016 kažejo, da je bila stopnja zaposlenosti državljanov tretjih držav za 15,2 odstotne točke nižja od stopnje zaposlenosti državljanov EU, še posebej nizka pa je bila med ženskami.

Po podatkih različnih raziskav se državljani tretjih držav še naprej srečujejo z ovirami pri dostopu do trga dela. Leta 2016 je bila stopnja zaposlenosti državljanov tretjih držav za 15,2 odstotne točke nižja od stopnje zaposlenosti državljanov EU, še posebej nizka pa je bila med ženskami. Migranti iz tretjih držav so pogosto podzaposleni, tudi tisti z univerzitetno izobrazbo.

Za reševanje obstoječih izzivov je Komisija že predlagala več ukrepov. Junija lani je sprejela akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav, s katerim podpira prizadevanja držav članic. S pobudo delodajalci z združenimi močmi za spodbujanje vključevanja namerava povečati vidnost prizadevanj posameznih delodajalcev na področju vključevanja ter spodbuditi druge delodajalce, da se jim pridružijo. Poleg tega si na podlagi novega programa znanj in spretnosti za Evropo prizadeva za večjo preglednost kvalifikacij državljanov tretjih držav, izpopolnjevanje nizko usposobljenih oseb v Evropi in lažje priznavanje kvalifikacij. Glavni instrument financiranja ukrepov za vključevanje na trg dela je Evropski socialni sklad (ESS), financiranje pripravljalnih ukrepov za lažji dostop do trga dela pa je možno tudi iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). V drugi polovici leta bo v okviru AMIF-a objavljen razpis za zbiranje predlogov v podporo pobudam delodajalcev in socialnih partnerjev za vključevanje beguncev in drugih migrantov na trg dela.

Dogodka so se udeležili številni delodajalci in predstavniki gospodarskih ter socialnih partnerjev, Komisijo pa sta zastopala komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos ter komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

Več informacij

Prispevek Evropski dialog o znanjih in migracijah: Delodajalci ukrepajo skupaj s Komisijo za vključevanje migrantov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ti se zaposlujejo predvsem v sektorjih, kjer primanjkuje primernih kandidatov, na primer kot čistilci in varnostniki. Četrtina beguncev, ki so se zaposlili med aprilom 2015 in marcem 2016, je dobila začasno pogodbo.

Med prosilci za azil je še 130.000 ljudi, ki so brezposelni in prejemajo nadomestilo. Tega bodo lahko v prihodnje tudi  izgubili.V začetku julija je nemški parlament namreč sprejel novo zakonodajo na področju priseljevanja, ki omejuje nadomestila za tiste, ki se ne želijo vključiti v nemško družbo.

Foto: Reuters

Prispevek V zadnjem letu se je v Nemčiji zaposlilo 30 tisoč prebežnikov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.