Besedilo izjave:

Ljubljana, 5. oktober 2021 – V Platformi nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA podpiramo prizadevanja za jasno časovnico uresničitve procesa vključitve Zahodnega Balkana v Evropsko unijo (EU). Zahodni Balkan je prednostno geografsko področje izvajanja politik mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropske unije. Države Zahodnega Balkana so prejemnice uradne razvojne pomoči in tehnične pomoči. Smoter mednarodnega razvojnega sodelovanja je v prispevku k razvoju države prejemnice s ciljem, da države prejemnice skozi lasten razvoj tudi same postanejo donatorice. Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka. Nadaljevanje procesa vključitve tako od Republike Slovenije kot od Evropske unije zahteva konkretna dejanja v obliki povečanja sredstev za uradno razvojno pomoč, namenjenih Zahodnemu Balkanu.

Zato ob tem izpostavljamo pomen spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije – spoštovanja človekovih pravic, svobode, enakosti in vladavine prava ter solidarnosti – za nadaljevanje širitvenega procesa. V Platformi SLOGA opozarjamo, da postopek vključitve ni zgolj tehnično opravilo prenašanja evropskih predpisov, ampak mora vključiti tudi krepitev demokratičnih nadzornih institucij, neodvisnega sodstva, svobode medijev in civilne družbe.

V Platformi SLOGA pozdravljamo pripravljenost Evropske unije, da za spodbujanje socialno-ekonomskega okrevanja in trajnostnega razvoja regije nameni dodatna sredstva v višini 30 milijard evrov. Hkrati pričakujemo, da bodo evropski voditelji te dni v pripravah na vrh med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom zmogli preseči obstoječe pomisleke in tudi nasprotovanja širitvenemu procesu. “Proces mora ponuditi konkretne priložnosti za državljane in organizacije civilne družbe z zahodnega Balkana za njihovo aktivno sodelovanje v okviru procesa definiranja prihodnosti Evrope, kot tudi spodbujati njihovo sodelovanje v okviru procesa glede zelene agende in trajnostnega razvoja Zahodnega Balkana, kot dela procesa pristopanja k EU,” je izpostavil Marjan Huč, vodja zagovorništva Platforme SLOGA.

Zgolj šelestenje evropskega denarja ne more nadomestiti pomena zaupanja v širitev Evropske unije za prebivalce držav Zahodnega Balkana. Stopnja podpore vključitvi v EU v Bosni  in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori ter Srbiji je okoli 50 %, kar je rezultat predhodnih politik (vir). Hkrati ne smemo spregledati dejstva, da se nekatere države Zahodnega Balkana soočajo z dediščino vojn, sistematičnega kršenja človekovih pravic in avtokratičnosti. Vse to je dodaten izziv zanje in tudi za evropske institucije ter države članice EU.

***

*Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka (BNP). Zaveza je sestavni del Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega v obliki skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (2006/C 46/01). Načeloma naj bi ta delež 0,33% BNP za URP dosegli do leta 2015. V sklopu Evropskega soglasja o razvoju je EU sprejela časovni okvir, v skladu s katerim naj bi do leta 2015 takratne države članice (petnajsterica) 0,7 % svojega BNP namenile razvojni pomoči.

Do leta 2015 večina članic EU te zaveze ni izpolnila. Zato je z novo skupno izjavo Sveta EU, predstavnikov vlad držav članic, Evropskega parlamenta in komisije leta 2017 sprejela Novo evropsko soglasje o razvoju “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost”, obnovila obstoječe zaveze, vendar tokrat v sklopu okvira Agende 2030, torej do leta 2030.

20211005 Izjava za javnost ob vrhu EU Zahodni Balkan

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Izjava Platforme SLOGA ob vrhu EU – Zahodni Balkan je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vrhu bo predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.

Kot napoveduje Evropski svet, bodo razprave osredotočene na:

• ponovno potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana, ki je v skupnem strateškem interesu in je še naprej skupna strateška odločitev
• razvoj sodelovanja in socialno-ekonomsko okrevanje regije glede na sedanjo pandemijo COVID-19
• izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta, v katerega je vključen znaten sveženj naložb in bo ustvaril bolj trajnostno, zeleno, digitalno in na ljudi osredotočeno rast v korist regije in Evrope kot celote
• krepitev regionalnega sodelovanja
• preučitev nadaljnjega sodelovanja pri političnih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa

Na plenarni seji se bodo voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje.

Voditelji in voditeljice EU naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili zahodnobalkanski voditelji in voditeljice.

Gospodarski in naložbeni načrt v višini 30 milijard EUR

EU je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v višini okoli 30 milijard EUR.

EU bo v okviru 10 vodilnih pobud za naložbe zagotovila 9 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev. Cilji gospodarskega in naložbenega načrta so:

• spodbujanje dolgoročnega okrevanja gospodarstva
• pospešitev zelenega in digitalnega prehoda
• podpora regionalnemu sodelovanju
• spodbujanje zbliževanja z EU

Z načrtom naj bi pritegnili tudi javne in zasebne naložbe ob podpori jamstvene sheme za Zahodni Balkan, ki lahko sprosti 20 milijard EUR.

Prispevek Vrh EU-Zahodni Balkan tudi o trajnostnem, zelenem, digitalnem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Za podporo dejavnostim namenjenim spoštovanju človekovih pravic preko reform na področju demokracije in vladavine prava je razpisana vsota v višini 1,550,000 USD. Predvidoma bodo izbrali dva projekta.

Besedilo razpisa je dostopno TU

Rok za prijavo: 26. april 2021

Prispevek DRL razpis State Departmenta za projekte, ki krepijo neodvisne medije in civilno družbo v državah Zahodnega Balkana je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Prva obsežna slika zmogljivosti in razmer civilne družbe na Zahodnem Balkanu in v Turčiji za obdobje 2018-2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Civilnodružbene organizacije, pod koordinacijo hrvaške platforme CROSOL, so organizirale performans pred Narodno in univerzitetno knjižnico v Zagrebu, kjer je sedež hrvaškega predsedovanja. Vse je potekalo v skladu s smernicami – brez zbiranja ljudi.

Kot del nastopa so kombi opremili z zastavo EU in predvajali skladbo Ramba Amadeusa »Oda radosti« in prebirali deklaracijo »With or Without (E)U?«. Namen nastopa in deklaracije je opozoriti na pasivnost Evropske unije pri vključevanju držav Zahodnega Balkana in potrebo po reformah v teh državah, zlasti na področju demokratičnih institucij, človekovih pravic in pravne države. Izpostavljajo tudi, da se Republika Hrvaška v času svojega predsedovanja s pravno državno ukvarja le deklarativno, in izrazili stališče civilnodružbenih organizacij Zahodnega Balkana, ki želijo sodelovati na konferenci o prihodnosti Evrope kot kontruktivni parterji, saj njihovi politični voditelji to večinoma niso.

Perfomans.

Deklaracija v hrvaškem jeziku.

Prispevek Performans ob vrhu EU in Zahodnega Balkana je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V povprečju ljudje, ki živijo na Zahodnem Balkanu izgubijo do 1,3 leta življenja zaradi onesnaženja zraka. Ravni trdih delcev, ki prihajajo iz prahu, saj in dima, in so tesno povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, so v regiji lahko tudi do petkrat večje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Povprečne koncentracije delcev PM2,5 so v vseh razen enem izmed 19 mest presegale smernico WHO za raven do 10 μg/m3. Dnevna meja PM10 40μg/m3, kot jo določa nacionalna zakonodaja, je bila presežena med 120 in 180 dnevi na leto, še posebej pozimi. Za primerjavo, države članice Evropske unije ne smejo preseči teh ravni na več kot 35 dni na leto.

»Prejšnjo zimo sem hotel narediti snežaka in se kepati, ampak nismo mogli ven. Včasih moramo nositi maske in pokrivati svoje obraze s šali,« je povedala 9-letna Sarah Kaidić iz šole Isak Samokovlija v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini med medijskim obiskom ob Svetovnem dnevu okolja. »Zelo sem jezen na ljudi, ki vodijo velike tovarne – ni jim mar za zdravje nikogar« je povedal njen sošolec Arijan Haverić.

»Pozorni moramo biti na različne tipe onesnaženja zraka in njihove posledice za zdravje,« je povedala pulmologinja in alergologinja  Zehra Dizdarević, ki zdravi paciente z boleznimi pljuč, kot sta bronhitis in pljučnica.

Glavni vir emisij trdnih delcev so termoelektrarne, ki uporabljajo nizkokakovostni lignit in ogrevanje gospodinjstev. Več kot 60 odstotkov ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu, uporablja za ogrevanje svojih domov trdna goriva, kot sta premog ali les, le 12 % stavb pa je povezano v četrtne ogrevalne sisteme.

Rešitev za onesnaženje zraka mora torej biti tudi zmanjšanje energetske revščine, tako da se naredi čisto energijo bolj dostopno, poudarja poročilo. Povprečna gospodinjska poraba za elektriko v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu je na meji ali pod mejo energetske revščine. Potrebni so ukrepi za prepoved starih vozil, ki zelo onesnažujejo in uvedba čistih alternativ za prevoz. Poročilo poziva tudi k strožjim predpisom in omejitvam za termoelektrarne. Trenutno na Zahodnem Balkanu deluje 15 aktivnih termoelektrarn.

Vir: ZN Okolje, World Environment Day

Prispevek Energetska revščina in onesnaženje zraka na Zahodnem Balkanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Skupaj s partnerji smo analizirali davčne sisteme v sedmih državah: Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Slovenija. Pereči trendi, ki smo jih zaznali v teh državah, so denimo pomanjkanje progresivnosti in povečanje regresivne obdavčitve, kar prispeva k nepravični davčni obremenjenosti najšibkejšega dela prebivalstva. Analizirane države tudi v veliki meri sodelujejo v t.i. davčni tekmi proti dnu oz. nižanju davkov za podjetja ter ponujanju davčnih ugodnosti podjetjem. Tako so davčni prihodki od podjetij nižji, breme pa se prenese na prebivalstvo. Tudi Slovenija poskuša na ta način pritegniti neposredne tuje investicije, učinki pa so zelo vprašljivi.

Focusova strokovna sodelavka Lidija Živčič, ena izmed avtorjev in urednic študije, povzema, da morajo vlade za večjo davčno pravičnost ustaviti tekmo proti dnu in izmikanje davkom, ki je tesno povezano s slabšanjem javnih storitev. Za zmanjšanje neenakosti med prebivalstvom je potrebno uvesti tudi višje in progresivne davke na dobiček ter podpreti popolno transparentnost pri lastništvu podjetij in transakcijah multinacionalk.«

Celotna študija je dostopna tukaj.

Vir: Focus

Prispevek Focus predstavil študijo o davčni pravičnosti v JV Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

RYCO verjame, da naj bi mladi ustvarjali kulturo mobilnosti, medkulturnih izmenjav in sprave. Prav tako bi morali aktivno prispevati k demokratičnemu razvoju, družbeni in ekonomski blaginji in Evropski integraciji v vse bolj odprti regiji Zahodnega Balkana. Prijaviteljice iz regije naj bi zagotavljale proaktivno podporo izmenjavi mladih znotraj organizacij prijaviteljic in znotraj regije.

Osrednji cilj razpisa je prispevati k procesu sprave v regiji Zahodnega Balkana preko povečane mobilnosti in medkulturnega dialoga, ter z oblikovanjem podpornega okolja za regijsko sodelovanje mladih. RYCO želi opolnomočiti mlade, da začrtajo pot v boljšo družbo znotraj regije.

Prednostni področji:

1. Regijsko sodelovanje mladih, mobilnost in izmenjava
   Cilj 1: Medkulturno učenje in dialog (Mladi se vključujejo v medkulturno učenje in dialog s svojimi vrstniki iz raznolikih skupnosti znotraj svoje države in znotraj regije.)
   Cilj 2: Soočenje s preteklostjo (Mladi naslavljajo svoje razlike glede na preteklost regije in izzovejo podedovane zgodbe preko vodenega procesa v vzpostavljenem varnem okolju.)
2. Omogočanje okolja za regionalno sodelovanje mladih
   Cilj 3: Vpliv politik (Zakonodajno in politično okolje vse bolj podpira spravo in medkulturno učenje ter izvajanje mobilnosti mladih in izmenjavo znotraj in med pogodbenicami na območju Zahodnega Balkana.)
   Cilj 4: Vključevanje mladih (Mladi sodelujejo v procesih odločanja, ki oblikujejo svoje lokalne skupnosti ter družbeni in politični razvoj svoje družbe in regije Zahodnega Balkana.)
   Cilj 5: Krepitev zmogljivosti (Posamezniki in institucije so bolje opremljeni, da igrajo ključne vloge pri spremljanju in usmerjanju mladih k doseganju zgoraj navedenih specifičnih ciljev 1-4.)

RYCO bo podprl projekte, ki jih prijavi partnerstvo, z vsaj enim partnerjev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne Gore ali Srbije (t.i. WB6 države).

Celotna vrednost razpisa je 1.000.000 EUR.

Vse o razpisu in o informativnih dogodkih najdete tukaj.

Prispevek Razpis RYCO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od leta 2000, ko je Varnostni svet OZN sprejel prvo resolucijo o ženskah, miru in varnosti, se krepi zavest o doslednejšemu vključevanju vidika spola, tako glede upoštevanja različnih vplivov oboroženih spopadov na ženske, moške, deklice in dečke, kot na pomen vloge žensk v aktivnostih za mir in varnost. Nacionalni akcijski načrti in drugi strateški dokumenti na tem področju so se izkazali kot najbolj učinkovito orodje za učinkovito uresničevanje mednarodnih standardov.

Prvi dan je bil posvet posvečen razpravam med slovenskimi in norveškimi izvedenkami in izvedenci o izkušnjah pri pripravi in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov o ženskah, miru in varnosti, zagotavljanju višje udeležbe žensk v varnostnem sektorju obeh držav in v okviru mednarodnih operacij in misij, krepitvi moči žensk z območij, ki so jih prizadeli konflikti, ter o novih trendih in izzivih na področju žensk, miru in varnosti. Drugi dan pa so se razpravam pridružili vladni in nevladni izvedenci in izvedenke iz držav Zahodnega Balkana. Poleg izmenjave izkušenj glede nacionalnih akcijskih načrtov ali drugih strateških dokumentov na področju žensk, miru in varnosti potekajo razprave še o globalnih trendih in izzivih na tem področju ter o izzivih in priložnostih agende žensk, miru in varnosti na Zahodnem Balkanu.

Z dogodkom zunanje ministrstvo želi izpostaviti povezanost vseh elementov agende žensk, miru in varnosti in s tem poudariti pomen njihovega medsebojnega dopolnjevanja za trajni mir, varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic v državah, prizadetih zaradi oboroženih spopadov. Predstavlja tudi priložnost za krepitev sodelovanja med Slovenijo in Norveško ter za iskanje načinov kako okrepiti moč žensk na celotnem področju miru in varnosti, tudi na podlagi primera Zahodnega Balkana.

Prispevek Strokovni posvet o vlogi nacionalnih akcijskih načrtov pri promociji agende žensk, miru in varnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ministrstvo podpis pogodb z izbranimi izvajalci načrtuje v januarju 2017, s čimer bodo zagotovili najbolj optimalno izvajanje triletnih projektov, in sicer od 1. januarja 2017 do 15. oktobra 2019.

Ministrstvo bo predvidoma v obdobju od 2017 do 2019 financiralo skupaj do 11 razvojnih in humanitarnih projektov v državah Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope, Podsaharske Afrike in Bližnjega vzhoda, in sicer:
– do 7 razvojnih projektov v državah Zahodnega Balkana (varovanje okolja s poudarkom na trajnostnem upravljanju voda in gozdov ter krepitev vloge žensk in deklic) in Vzhodne Evrope (krepitev zmogljivosti civilne družbe za promocijo človekovih pravic, še zlasti pravic žensk, otrok in starejših),
– do 3 humanitarne projekte v Podsaharski Afriki (krepitev odpornosti na humanitarne krize s poudarkom na varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo) in na Bližnjem vzhodu (rehabilitacija žrtev konfliktov na Bližnjem vzhodu) ter
– do 1 projekt za izobraževanje otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva Naše pravice v eni državi Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope, Severne Afrike ali Bližnjega vzhoda.

Rok za prijavo na razpis bo predvidoma 4 tedne od dneva objave v Uradnem listu. Posamezen prijavitelj bo lahko v okviru tega javnega razpisa prijavil največ 3 projekte. V vsak projekt bo moral vključiti najmanj 1 lokalno partnersko organizacijo. Ministrstvo spodbuja prijavitelje k iskanju tudi drugih virov financiranja.

Prispevek Javni razpis za NVO za izvajanje projektov MRS in humanitarne pomoči že oktobra je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi del projekta, ki je potekal pod sloganom »Kaplja na kapljo«, je bil namenjen različnim aktivnostim osveščanja mladih o ekologiji, s poudarkom na ohranjanju čistih voda. Od jeseni 2015 dalje pa so v okviru projekta potekale aktivnosti za mlade osnovnih in srednjih šol v Centralni Srbiji v povezavi z aktivnim državljanstvom in prostovoljstvom pod sloganom »Korak za korakom«. Sodelavci Caritas Beograjske nadbiskupije so za učitelje pripravili praktični priročnik z različnimi delavnicami, izvedli 10 regionalnih izobraževanj za učitelje in za posamezne učence (multiplikatorje) na temo aktivnega državljanstva in prostovoljstva. V aprilu in maju 2016 pa je kot zaključni del projekta po šolah potekal nagradni natečaj za najboljšo izvedeno prostovoljsko akcijo v sklopu šole ali lokalne skupnosti. Sodelavci Karitas so iz šol iz različnih krajev prejeli 145 kratkih videov/fotozgodb o izvedenih prostovoljskih akcijah, ki jih bo sedaj ocenjevala komisija.

Na posameznih šolah so že prej izvajali prostovoljske akcije, za veliko šol pa je bilo to nekaj novega in jim je bil ta natečaj dobra spodbuda in motivacija za prostovoljstvo tudi za naprej.

V sklopu obiska so obiskali tudi prostore šolske telovadnice OŠ »14. oktobar« v Bariću, kjer so lani v sodelovanju s Caritas Beogradske nadbiskupije obnovili s poplavami poškodovane garderobne prostore, sanitarije ter kanalizacijsko omrežje v okviru projekta »Obnova s poplavami poškodovane osnovne šole v Bariću in cestne infrastrukture v Krupanju v Srbiji«, ki ga je financiralo Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

Več

Prispevek Korak za korakom po osnovnih in srednjih šolah J, V in Z regije Centralne Srbije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.