Projekt je financiran s strani Erasmus+, tako da so kriti stroški poti, namestitve, hrane in programa.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Prijave zbirajo do nedelje, 19.1.2020 na maja@zavod-voluntariat.si

Prispevek Zavod Voluntariat vabi na usposabljanje za razvoj skupnostnih projektov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

1. Desetmesečno prostovoljstvo v okviru Evropske solidarnostne enote (European Solidarity Corps, EVS ali ESE) v Madridu, Španija. Prostovoljec/ka bo opravljal/a delo v španski organizaciji SCI Madrid, veji Service Civil International, katere del je tudi Zavod Voluntariat, od februarja do novembra 2019. Rok za prijavo na projekt je 7. januar 2019. Več o priložnosti preko strani Voluntariata.
2. Za obdobje enega leta katalonska organizacija SCI Catalunya išče dva prostovoljca, ki se bosta priključila pri izvajanju njihovih programov za prostovoljce in mlade. Za sodelovanje na projektu je zaželeno znanje španskega jezika in pripravljenost za učenje katalonskega jezika. Rok za prijavo na projekt je 9. januar 2019. Več o priložnosti preko strani Voluntariata.
3. Voluntariat je decembra razpisal 5 mest za prostovoljenje v okviru programa Prostovoljci EU za humanitarno pomoč (EU Aid Volunteers). Prostovoljstvo se bo izvajalo v Senegalu, Gvineji, Burkini Faso, Maliju in v Togu.
   Za lažjo predstavo, kaj EU Aid Volunteers je in čemu je namenjen, obiščite njihovo spletno stran, če pa želite kakšno zgodbo prostovoljca ali prostovoljke, ki je svoj čas že namenil/a takšnemu prostovoljnemu delu, si jo lahko preberete tukaj. Prijavite se po navodilih na spletni strani Evropske komisije. Potrebno je, da so prostovoljci izkušeni in jih zanimajo projektni menedžment, tematike globalnega učenja, mednarodni odnosi in sorodno. Obvezno je znati francoski jezik. Rok za prijavo na razpisana mesta je 13. januar 2019, končni rezultati izbora bodo znani do 12. aprila 2019. Več o priložnostih preko strani Voluntariata.
4. V sklopu EVS programa so razpisali prostovoljska mesta za pomoč osebam v domovih Leonard Cheshire. V od maja 2019 se bo začelo sedem projektov na različnih lokacijah. Komunikacija v angleščini. Rok za prijavo je 3. februar 2019. Več o priložnostih preko strani Voluntariata.

Prispevek Voluntariat obvešča o več odprtih mestih za prostovoljstvo v tujini! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poleg tega so živila živalskega izvora na način, kot jih uživamo na zahodu, izjemno nezdrava, mesnine in rdeče meso sta, na primer, po navedbah IARC (International Association for Research on Cancer), uvrščena v sam vrh karcenogenih snovi (poleg tobačnega dima in proizvodnje aluminija).

Da bi Slovenija učinkovito naslovila probleme trajnosti in zdravja, sta Matevž Jeran in Jure Vrhovnik 16. julija 2018 podala predlog vladi »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko«, v katerem predlagata 10 smiselnih ciljev za Slovenijo:

1. Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
2. Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
3. Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
4. Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
5. Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
6. Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050.
7. Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
8. Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
9. Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
10. Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

O predlogu se je lahko bralo tudi v časniku Delo.

Zapozneli odziv naslovljenih ministrstev (Ministrstva za zdravje, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil zelo birokratsko obarvan in brez prave teže, na kar sta avtorja strokovno utemeljenega predloga kmalu po objavi odziva spisala kritiko. Po navedbah avtorjev, se večina odgovorov ni smiselno dotikala predlaganih ciljev, zato sta jih povabila k branju predlagane strokovne literature na temo, ki bi jo bilo smotrno preučiti ob snovanju odgovora na pobudo.

Zdravje in klimatske spremembe na stran, strokovna podlaga za pobudo omenja tudi družbene moralno-etične vrednote, ki jih postavi ob bok neetičnosti živinoreje, saj »… živil živalskega izvora za zdravo življenje ne potrebujemo, je vsak uboj rejne živali nepotreben, dopuščanje obravnavanja živali kot odpadek pa je povsem nedopustno (prvi primer obravnavanja živali kot odpadek: mletje živih odvečnih enodnevnih piščancev v jajčni industriji; drugi primer: usmrtitev več milijonov okuženih živali v primeru epidemij ptičje gripe).« Po podatkih Eurostata je bilo leta 2014 samo v EU za hrano vzrejenih in ubitih 7,522,518 tisoč glav živine (število zajema govedo, prašiče, ovce, koze in perjad, ribe in ostala bitja niso všteta). Na svetu naj bi bilo za hrano letno ubitih več kot 150 milijard živali. O kakovosti bivanja in življenjskih pogojih teh živali ni vredno izgubljati besed. Kakšna je, torej, družba, ki dopušča takšno ravnanje z bitji, ki so dokazano zmožna čutenja, čustvovanja, interesov, subjektivne volje in imajo zavest? Mar nismo ljudje bitja s sorodnimi ali skorajda enakimi lastnostmi? O tem bi se morali spraševati in se tega zavedati tudi takrat, ko je govora o etični potrošnji. Je ta zares etična, če ne vključuje vseh čutečih bitij?

Cilji trajnostnega razvoja so nujni za prihodnost naše družbe in globalnega sveta, saj so naravnani k pravičnejši, bolj solidarni in enakopravnejši družbi, ter skrbi za okolje. Vendar si planet, za katerega si prizadevamo skrbeti, delimo tudi z drugimi (čutečimi) bitji. Kdaj bomo dočakali 18. cilj trajnostnega razvoja, ki bo poleg ljudi in okolja vključeval tudi pravice in sočutje do živali? Smo zares lahko solidarna družba, dokler dopuščamo trpljenje in nepravičnosti do tistih »brez glasu«?

Pripravila: Maruša Gerl Samobor

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: 18. cilj trajnostnega razvoja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupaj s češkimi kolegi iz organizacije INEX – Sdružení dobrovolných aktivit so v Zavodu Voluntariat med 2016 in 2018 raziskovali prepoznavanje neformalnega učenja na trgu dela in pripravili primerjalno analiza, kako trg dela obravnava prostovoljstvo. Predvsem jih je zanimal interes podjetij za prostovoljstvo in njihova percepcija prostovoljskih izkušenj pri kandidatih za delo.

Na Češkem se je na prošnjo za sodelovanje odzvalo 14 velikih mednarodnih podjetij, medtem ko je bilo v Sloveniji opravljenih deset intervjujev: sedem s predstavniki velikih podjetij in trije s predstavniki zavoda za zaposlovanje. V obeh državah so zaznali pozitiven odnos do prostovoljstva, prav tako se je izkazalo, da izkušnje prostovoljcev načeloma niso prezrte. Tako v podjetjih kot na zavodu za zaposlovanje se strinjajo, da je prostovoljstvo dober način za neizkušene mlade, da dobijo potrebno veščine in kompetence še preden vstopijo na trg dela, da se lahko tudi bolj samozavestno predstavijo.

Na podlagi raziskave “Prostovoljstvo v slovenskih in čeških podjetjih” ter vseh zbranih mnenj in izkušenj so pripravili priporočila za iskalce zaposlitve in jih objavili tukaj.

Prispevek Priporočila Voluntariata: Kako delodajalcem predstaviti prostovoljske izkušnje? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizacija Service Civil International (SCI), katere del je tudi Zavod Voluntariat, vsako leto organizira prostovoljske tabore. Na njih se zbere med 6 in 25 prostovoljcev, ki skupaj delajo na projektu, dolgem med 7 in 20 dni. Poleg prostovoljcev je ključno, da se v izvajanje projekta vključi tudi lokalna skupnost, saj se lahko le na ta način učinkovito rešijo lokalni problemi.

Tabori lahko potekajo kadar koli v letu, vendar se jih večina zgodi med majem in septembrom. Tudi nabor možnih tematik taborov je zelo širok, najdete pa jih v spodaj objavljenem razpisu.

Namen taborov je, da na enem mestu zbere skupino ljudi iz različnih držav (ponavadi največ 2 iz ene države) in različnih starostnih skupin, ki skupaj delajo na projektu, ki jih veseli in ki bo pozitivno vplival na lokalno skupnost.

Na razpis se lahko prijavijo vse nevladne in neformalne skupine s sedežem v Sloveniji, ki delujejo neprofitno in želijo svoje aktivnosti nadgraditi z izvedbo mednarodnega tabora.

Za boljšo predstavo o tem, kakšen je lahko tabor, si oglejte rubriko namenjeno organizatorjem taborov in ponudbo taborov po svetu s pomočjo SCI iskalnika. Z vsemi morebitnimi vprašanji se seveda lahko obrnete tudi neposredno na Zavod Voluntariat, in sicer na e-mail naslovu tabori.sci@gmail.com ali na telefonski številki 01 2391 623.

Besedilo razpisa si lahko preberete tukaj.

Rok za oddajo prijave je 29. 1. 2017.

Prispevek Razpis za organizacije, ki želijo izvesti prostovoljske tabore je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.