V uvodu je povedal, da so mladi najpomembnejše bogastvo vsake države in da vlaganje vanje prinaša izrazite družbene in gospodarske koristi. Afriške države imajo najmlajše prebivalstvo, 70 % ljudi v podsaharski Afriki je mlajših od 30 let. Mlado prebivalstvo je za Afriko priložnost, ki jo velja izkoristiti. Državni sekretar dr. Stanislav Raščan je poudaril nujnost prisluhniti mladim generacijam, prepoznati njihove ideje in jim dati prostor, kjer bodo lahko te ideje razvili in uresničili.

Eno izmed področij, kjer morajo biti mladi bolj vključeni, je voda. Sodelovanje mladih pri vseh vprašanjih, povezanih z vodo, bodisi ko gre za dostop do čiste pitne vode, čezmejno vodno sodelovanje, vključevanje načela enakosti spolov ali vodenje skupnosti, je ključno za dosego 6. cilja trajnostnega razvoja in vseh drugih, povezanih z vodo.

Državni sekretar dr. Raščan je še izpostavil, da pri izzivih z vodo potrebujemo inovacije in nove načine upravljanja, mladi pa so pri tem glavno gonilo sprememb. Aktivno vključevanje mladih v vse procese odločanja ter implementacije je edini način, da bomo uresničili Agendo za trajnostni razvoj 2030.

Na dogodku, ki je potekal v sklopu priprav na Vrh Afriške in Evropske unije, so nastopili še namestnica generalnega direktorja Direktorata za mednarodna partnerstva Evropske komisije Marjeta Jager, Fatou Wurie iz pisarne predsednika Afriške razvojne banke, Emmanuel Uguru iz Afriškega sveta ministrov za vodo, Isaac Muasa koordinator mladinske skupine za ohranjanje okolja Mathare One Stop, Memory Sekeke iz Ministrstva za lokalno upravo v Mumbwi Zambija ter Oyewole Oginni predstavnik AU – EU huba za mladinsko sodelovanje.

Prispevek Opolnomočenje mladih kot nosilcev sprememb v vodnem sektorju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Svet EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za razvoj je sprejel sklepe o vodi v zunanjem delovanju EU, eno od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve RS. S celovitim pristopom do vode bo EU utrdila ugled največje donatorice razvojne pomoči in potrdila svoj vpliv kot ključen globalni akter, tudi v luči pregledne konference vodne dekade Združenih narodov marca 2023.

Prispevek Sprejeti sklepi Sveta o vodi v zunanjem delovanju EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Voda je med osrednjimi temami slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja. Prizadevanja Slovenije na tem področju so usmerjena v poenotenje stališč držav članic o vodi v zunanjem delovanju EU.

»Trajnostna cilja o čisti pitni vodi in urejenih sanitarijah ter enakosti spolov sta ključna za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja,« je poudaril državni sekretar dr. Raščan. »Nujno je, da ženske in deklice po vsem svetu, ki dnevno porabijo 200 milijonov ur za oskrbovanje z vodo, dobijo priložnost, da del tega časa posvetijo izobraževanju in opravljanju del, ki prinašajo dohodek za dostojno življenje,« je še dodal državni sekretar. Poudaril je tudi, da kljub napredku na ravni politik enakosti spolov, povezanih z vodo, njihovo izvajanje ostaja skromno. Finančni viri za načrtovanje ukrepov in projektov na področju enakosti spolov in vode so še vedno redki in razpršeni.

V sklopu konference je državni sekretar dr. Raščan podprl poziv k izvajanju ukrepov iz Unescovega svetovnega programa za ugotavljanje stanja voda, da bi hitreje dosegli enakosti spolov in opolnomočenje žensk v vodnem sektorju, in pozval druge države članice EU, naj se pridružijo.

Na konferenci so sodelovale države članice EU, številni visoki gostje in drugi pomembni udeleženci.

Posnetek konference si lahko ogledate TU.

Prispevek O vodi in enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podpisu tehničnega sporazuma s pristojnimi oblastmi na področju vode in okolja ter na področju humanitarne pomoči v Južnem Darfurju so predstavniki Zavoda Krog in organizacije HOPE izvedli pripravljalne obiske v skupnostih, kjer bodo potekale projektne aktivnosti. Obiskalo se je štiri lokalne skupnosti, ki ležijo na skrajnem jugozahodu Sudana, blizu mej s Srednjeafriško republiko, Čadom in Južnim Sudanom. Skupnosti nimajo na voljo ustrezne vodovodne in sanitarne infrastrukture, šole in klinike so brez umivalnikov ali ustreznih sanitarij.

Testiranje nove črpalke. Foto: Zavod Krog

V skupnostih se je izvedlo 4 orientacijska srečanja, na katerih se je lokalnemu prebivalstvu predstavilo projekt, načrtovane aktivnosti in pričakovane rezultate, prav tako pa so prebivalci imeli možnost predstaviti svoje želje in interese. V treh skupnostih se je izbralo predstavnike lokalnih vaških svetov, ki so v nadaljevanju projekta sodelovali na usposabljanju o vodenju projektov in skupnosti, v skupnosti Ed-elFursan, kjer se bo nadgradilo vrtino, pa je bilo izbranih tudi 15 članov novega sveta za upravljanje z vodo.

Predstavniki štirih skupnosti so se udeležili tudi orientacijskega sestanka o projektu v Nyali v prostorih lokalnega partnerja. Na srečanju so sodelovali predstavniki pristojnih oblasti v Južnem Darfurju (na področju vode, kmetijstva, humanitarne pomoči itd.), predstavniki agencij ZN (UNICEF, FAO, WFP itd.) in drugi deležniki. Skupno je sodelovali 39 ljudi, med njimi 12 žensk. Cilj srečanja je bil predstaviti projekt in njegove aktivnosti, vzpostaviti koordinacijo lokalnega partnerja s pristojnimi ministrstvi, izmenjati izkušnje in se pogovoriti o zagotavljanju trajnosti rezultatov projekta.

Srečanje s predstavniki oblasti v Južnem Sudanu. Foto: Zavod Krog

Doslej se je izvedlo tudi že prvo testiranje in meritve količine vode v že obstoječi vrtini v skupnosti Ed-ElFursan, ki se jo bo nadgradilo in jo rehabilitiralo ter jo opremilo z sočno črpalko. Hkrati sta se že zaključili dve usposabljanji, in sicer usposabljanje za 15-članski svet za upravljanje z vodo ter usposabljanje za 25 predstavnikov treh svetov iz skupnosti, kjer poteka projekt. Na obeh usposabljanjih je bilo 40 odstotkov udeležencev žensk, saj projekt poudarja tudi enakost spolov in opolnomočenje žensk.

Prispevek Projekt Zavoda Krog med Darfurci v polnem zamahu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Analiza, ki spremlja napredek na področju kazalnikov, povezanih s trajnostnim razvojem hrane in kmetijstva, se osredotoča na osem ciljev trajnostnega razvoja.

Glavne ugotovitve

• Pandemija naj bi leta 2020 v kronično lakoto potisnila dodatnih 83 do 132 milijonov ljudi, zaradi česar je cilj odpravljanja lakote še bolj oddaljen.
• Približno 14 odstotkov vse hrane se izgubi v dobavni verigi, še preden sploh pride do potrošnika, kar FAO meni za “nesprejemljivo visok delež”.
• Napredek je zastal tudi pri ohranjanju rastlinske in živalske genske raznolikosti za hrano in kmetijstvo.
• Kmetijski sistemi nosijo največjo gospodarsko izgubo zaradi katastrof, majhni proizvajalci hrane ostajajo v slabšem položaju, nestanovitnost cen hrane pa se je povečala tudi zaradi omejitev, ki jih povzroča pandemija in zapora.
• Poročilo se osredotoča tudi na spol, pri čemer ugotavlja, da ženske proizvajalke v partnerskih državah zaslužijo manj kot moški, čeprav so bolj produktivne; neenakosti spolov v zemljiških pravicah so vseprisotne; diskriminatorni zakoni in običaji pa ostajajo ovira za pravice žensk do bivanja.
• Pomanjkanje vode je v mnogih predelih sveta zaskrbljujoče visoko in ogroža napredek v smeri trajnostnega razvoja.

FAO opozarja tudi na več področij, na katerih je dosežen napredek. Agencija ZN poudarja ukrepe proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, odpravi izvoznih subvencij za kmetijstvo, naložbam v kmetijsko produktivnost v partnerskih državah in brezcarinskim dostopom za partnerske države in najmanj razvite države (najmanj razvite države).

FAO se zavzema za povečanje naložb v kmetijstvo, večji dostop kmetov do novih tehnologij, posojil in virov informacij ter za podporo malim proizvajalcem hrane.

Agencija podpira tudi ohranjanje rastlinskih in živalskih genskih virov, ukrepe za boj proti nihanju cen hrane in preprečevanje, da bi potencialno nevarni dogodki postali katastrofa.

Poziva tudi k več ukrepom za učinkovito rabo vode, boljšim ukrepom za zmanjšanje izgube hrane, večjo zaščito ekosistemov, napredku pri pravnih in praktičnih vidikih pravic žensk do zemljišč in trajnosti svetovnega ribištva.

Prispevek FAO: Covid ogrozil desetletja razvojnih prizadevanj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Suše. Poplave. Število vročih dni z najvišjo temperaturo nad 30°C narašča. Količine padavin se povečujejo, rahlo pa vendar – a zaskrbljujoče je spreminjanje količin padavin po letnih časih: manj pleti, več pozimi. To tudi pomeni, da suha in vroča poletja ovirajo pridelavo kmetijskih rastlin. Če prevedemo: to pomeni manj hrane. Manj hrane doma, večja odvisnost od uvoza hrane. Večje povpraševanje po hrani, višje cene. Bogatim bo lažje, revnim prav nasprotno.

Če potujemo proti ekvatorju, se podnebne razmere še bolj zaostrujejo. Suše, pomanjkanje pitne vode, pomanjkanje hrane. Te dni poročajo o večmesečni suši na jugu Madagaskarja, na območjih, ki z ničemer niso prispevala k podnebnim spremembam, kjer so ljudje potisnjeni v lakoto. Mnogi so prisiljeni v odprodajo zemlje za hrano.

Zato je zelo pomembno, kako vrednotimo vodo. Letošnje poročilo Združenih narodov govori prav o tem. Vodi moramo dati pravo vrednost, če hočemo zagotoviti primerno in trajnostno upravljanje ter rabo vode. A v času akutnega pomanjkanja pitne vode so to samo visokoleteče besede, ki žejnim ne pomagajo veliko.

Kaj lahko storimo? Veliko, vsak po svojih močeh. Krepiti moramo izmenjavo in sodelovanje v svetu za spodbujanje ter izgradnjo zmogljivosti za shranjevanje, rabo, ponovno uporabo in zagotavljanje vode. Voda je tudi ključen pogoj za zagotavljanje osnovnih higienskih standardov. Še posebej je to potrebno izpostaviti v času covid-19.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Članice Platforme SLOGA skupaj s ključnim financerjem projektov razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v Sloveniji, Ministrstva za zunanje zadeve, izvajajo projekte, ki prispevajo k zagotavljanju dostopa do pitne vode. Forum za enakopraven razvoj v Ugandi izvaja projekt, s katerim bo zagotovljen dostop do pitne vode 400 gospodinjstvom oziroma 2600 osebam, trem šolam in 700 otrokom ter dvema zdravstvenima centra oziroma 500 pacientom.

Slovenska karitas bo v Ruandi, v sklopu projekta »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi”, vključila 600 revnih družin v aktivnosti izboljšanja metod kmetovanja ter usposabljanja za zagon dejavnosti, ki prinašajo dohodek. Mnoge med njimi bodo prejele tudi učinkovite kuhalnike, luči na sončno energijo, vključene pa bodo tudi v izgradnjo teras, pogozdovanje in možnost za namakanje pridelovalnih površin.

To je humanitarno-razvojna plat zgodbe o vodi v času podnebnih sprememb, ki ogrožajo naše preživetje na planetu. Ta teden poteka že tradicionalni Svetovni teden vode. Na dogodku 5 dni 16.200 udeležencev iz 170-ih držav razpravlja o temah gospodarjenja, upravljanja, napovedovanja, spremljanja, vrednotenja vode za delovanje in prihodnost človeške skupnosti, vse do geopolitičnih implikacij pomanjkanja vode.

Zato moramo pričakovati in tudi zahtevati, da Slovenija stopi na pot uresničevanja zaveze, da bo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila, 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Brez tega enostavno ne bo šlo.

Kjer ni dovolj vode, življenje težko, če sploh lahko, uspeva. Zato smo ljudje prisiljeni v selitev. Migriramo drugam. Kjer že živijo drugi ljudje. Krepitev konfliktov je neizogibna. Po drugi strani pa se moramo prilagoditi spremembam. Kot pove Andreja Sušnik iz Agencije za okolje (ARSO) za mariborski Večer: “Danes mora kmet računati na višje temperature zraka v vseh letnih časih, na vročinske valove poleti, višje temperature tal, pogostejše suše, bolj intenzivne poplave, na točo in pozebo, spremenjen režim podtalnice, intenzivna neurja … In vse to je treba vračunati tako v načrtovanje kot v vsakodnevno prakso.” Nenazadnje govorimo o pridelavi hrane, mar ne?

Zato je pomembno, da se je Republika Slovenija odločila in vodo postavila za osrednjo prednostno vsebino slovenskega predsedovanja EU na področju razvojnega in humanitarnega delovanja. To je velika zaveza pred partnerskimi državami. Če rečemo a, moramo reči tudi b. Zato moramo pričakovati in tudi zahtevati, da Slovenija stopi na pot uresničevanja zaveze, da bo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila, 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Brez tega enostavno ne bo šlo.

O priložnostih, ki jih ponuja Afrika in vse kar je s tem povezano – tudi projektno sodelovanje z afriškimi državami na področju voda – bo govora na Tednu Afrike v Mariboru. Vabljeni!

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Brez vode enostavno ne gre! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Svetovni teden vode 2021 je drugačen od vseh drugih tednov v naši 30-letni zgodovini. V letu 2021 se ljudje po vsem svetu resnično začenjajo zavedati resnosti situacije, s katero se soočamo – v desetletju moramo prepoloviti izpuste ogljikovega dioksida, obnoviti degradiran naravni svet in doseči cilje trajnostnega razvoja,” na spletni strani piše Stockholmski mednarodni inštitut za vodo, ki pripravlja dogodek.

Izpostavljeni izzivi bodo zahtevali preoblikovanje vseh segmentov družbe. “Svetovni teden vode 2021 je v celoti osredotočen na vlogo vode v tej transformaciji in na razvoj realnih rešitev,” so poudarili.

Partner Svetovnega tedna vode je letos prvič slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. “Stockholmski svetovni teden vode je eden najbolj uglednih in obiskanih vodnih dogodkov v svetu in letos poteka že tridesetič. Udeležilo se ga bo preko 7000 predstavnikov iz 130 držav in 120 mednarodnih organizacij,” so poudarili na ministrstvu.

Tako bo danes, v sredo, na visokem panelu o enakosti spolov na področju vode (“Accelerating gender equality in the water domain“) govoril predsednik države Borut Pahor, na visokem panelu o vodni diplomaciji pa je sodeloval v. d. generalnega direktorja za multilateralo in razvojno sodelovanje Igor Jukič.

Na torkovem visokem panelu o vodni diplomaciji “Water Diplomacy: Navigating a Resilient Future” je Igor Jukič poudaril, da tematika vode v mednarodni skupnosti terja celovit, medsektorski, multidisciplinarni in večdeležniški pristop.

Napetosti v in med državami zaradi dostopa do vode bodo naraščale, s tem pa potrebe po okrepljenem delovanju Evropske unije na področju vodne diplomacije. Tveganja, povezana z vodo, morajo zato ostati sestavni del zunanjega delovanja Unije na področju razvoja, humanitarne pomoči in miru z namenom preprečevanja konfliktov ter izgradnje in vzdrževanja miru, je še dejal.

Vir: STA, MZZ

Prispevek Svetovni teden vode v znamenju krepitve odpornosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj publikacije je prispevati k prizadevanjem za doseganje globalnih ciljev trajnostnega razvoja z vključevanjem ukrepov, povezanih z vodo in sanitarijami, v večsektorske strategije in programe, zasnovane za partnerske države in regije. Dokument najprej predstavlja politični kontekst za vodo in sanitarne storitve ter kako je ukrepanje na teh področjih ključnega pomena za doseganje globalno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja in prednostnih nalog politike EU. Nato preuči, kako lahko voda in sanitarne storitve podpirajo prednostne naloge zunanjega delovanja EU: Evropski zeleni dogovor; digitalnost, znanost in tehnologijo; trajnostno rast in delovna mesta; migracijska partnerstva; upravljanje, mir in varnost; in človekov razvoj. V vsakem od teh področij dokument navaja priložnosti, izzive in primere operativnih strategij.

Prispevek Novo v knjižnici: Water and Beyond je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Zmaga skupnosti za vodo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca sodi v sklop uradnih pripravljalnih dogodkov na Pregledno konferenco vodne dekade Združenih narodov (ZN), ki bo marca 2023 v New Yorku. To bo šele druga konferenca v zgodovini ZN, posvečena izključno vodi.

Slovenija je, v pripravah na konferenco v Bonnu, sodelovala v vlogi opazovalke v Usmerjevalnem odboru. Odbor je pripravil Ključna sporočila, ki predstavljajo vsebinski prispevek za pregledno konferenco ZN leta 2023.

Državni sekretar dr. Raščan je v svojem nagovoru izrazil podporo Slovenije Ključnim sporočilom, ki podajajo jasna priporočila za ukrepe za pospešitev doseganja cilja 6 (dostop do čiste vode in sanitarij) Agende za trajnostni razvoj ZN 2030 in drugih, z vodo povezanih ciljev agende na področju financiranja, podatkov, izgradnje kapacitet, inovacij in vladanja.

Državni sekretar dr. Raščan je izpostavil celovit, vključujoč, več-deležniški, medsektorski in multidisciplinarni pristop do vode na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki ga predlagajo Ključna sporočila, kot pristop, ki ga bo med svojim predsedovanjem Svetu Evropske unije zagovarjala tudi Slovenija. Voda v zunanjih odnosih Unije bo namreč ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Pri tem vidimo pomembno vlogo vodne diplomacije Evropske unije pri spodbujanju globalnega ukrepanja.

V prizadevanjih za celovit odziv na z vodo povezane izzive na globalni ravni, si bo Slovenija prizadevala za bolj koherentno globalno upravljanje na področju vode, za imenovanje posebnega odposlanca ZN za vodo in za celovito obravnavo cilja 6 z vsemi ostalimi cilji trajnostnega razvoja.

dr. Stanislav Raščan 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Slovenija na virtualni konferenci Vodni dialogi za rezultate je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovensko predsedstvo bo prek razvojnega sodelovanja še naprej krepilo prizadevanja Unije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030 ter zagotavljanje trajnostne in zelene obnove po pandemiji. Slovenija bo delovala v smeri uresničevanja zavez pariškega podnebnega sporazuma ter tako imenovanega evropskega zelenega dogovora, je zapisano v dokumentu.

Posebna pozornost bo namenjena razvojnim in humanitarnim vidikom posledic pandemije s poudarkom na globalnem zdravju ter preskrbi s hrano in na prehranski varnosti. Vlaganje v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanje vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila, je najboljši način za krepitev družbene odpornosti. Posebna pozornost bo namenjena različnim razvojnim vidikom posledic pandemije v okviru novega instrumenta EU za sosedstvo, razvojno ter mednarodno sodelovanje NDICI in prek skupnega pristopa Team Europe.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čimprejšnji zaključek postopkov za sklenitev novega celovitega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov ter Pacifika. Ob rednem odzivanju na zdajšnje in dlje trajajoče humanitarne krize bo pozornost namenjena iskanju inovativnih rešitev in vključevanju digitalizacije, ki je eden izmed temeljev učinkovitega odziva na humanitarne krize, je še zapisano v dokumentu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Voda osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strma rast prebivalstva, hitra urbanizacija in podnebne spremembe so glavni vzroki za naraščajočo potrebo po vodi v Ugandi, tako za pitje kot namakanje in higieno. Za doseganje nacionalne strategije Uganda’s Vision 2040 bo potrebno trikratno povečanje dostopa do vode, ki ne bo dosegljivo brez učinkovitega upravljanja okolja in voda.

Potreba po čisti vodi se je zaradi covida-19 še povečala, kot tudi vprašanja glede enakopravnosti dostopa, ki se je za ženske v času krize še poslabšal. Zaradi pandemične karantene je 51 % revnega urbanega prebivalstva imela omejen dostop do vode, med njimi so tudi urbani begunci v Ndejje. Ti niso vključeni v nacionalne ali mednarodne programe pomoči, zato so že pred pandemijo sodili med najbolj ranljive člane družbe.

Trajnostna rešitev za okoliš Ndejje

Zaradi omejenosti vode je zelo pomembno učinkovito upravljanje okolja in voda z rešitvami, ki slonijo na okolju prijaznih temeljih. Med te sodijo tudi zelene sonaravne rešitve, ki obnavljajo okolje ter dopolnjujejo in razbremenjujejo obstoječo vodno infrastrukturo. Projekt zagotavlja okoljsko, gospodarsko, družbeno in medgeneracijsko trajnost ter enakost med spoloma, saj celovito naslavlja problematiko begunskega in lokalnega prebivalstva v okolišu Ndejje v Ugandi ter nadgrajuje dosedanje projekte.

Cilj projekta je zagotoviti trajnostno rabo voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih in drugih okoljskih virov ter tako, upoštevajoč vidik spola, ustvariti pogoje za dostojno življenje 400 ranljivim družinam in širši lokalni skupnosti v Ndejje.

S projektom Z vodo do dostojnega življenja bo

• zagotovljen dostop do pitne vode 400 gospodinjstvom oziroma 2600 osebam, trem šolam in 700 otrokom ter dvema zdravstvenima centra oziroma 500 pacientom,
• povečana prehranska varnost 300 gospodinjstev,
• zagotovljena sanitarna ureditev za vključena gospodinjstva, šole in zdravstvene centre kot preventiva proti covidu-19 in drugim boleznim,
• vzpostavljeni pogoji za socialno podjetništvo v sklopu krožnega gospodarstva ter
• povečana socialna in ekonomska opolnomočenost prebivalstva v kontekstu trajnostnega upravljanja z vodami in trajnostnega razvoja

Projekt financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje.

Prispevek FER: Z vodo do dostojnega življenja, nov projekt v Ugandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.