Razpis ima tri sklope:

sklop 1: izvajanje pobude za nacionalno spravo

sklop 2: spodbujanje vključujočega, spolno občutljivega in odgovornega upravljanja na lokalni ravni

sklop 3: spodbujanje dobrega okoljskega upravljanja in trajnostne rabe naravnih virov

Na razpis se lahko prijavijo civilnodružbene organizacije, vključno z nevladnimi neprofitnimi organizacijami in neodvisnimi ustanovami, ter njihove mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, s sedežem v Mozambiku ali eni od držav članic EU. Mednarodni prijavitelji morajo biti v času oddaje vloge registrirani v Mozambiku.

Rok: 11. april 2022

Vir: CNVOS

Prispevek Razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja miru in dobrega okoljskega upravljanja v Mozambiku je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poleg motivov degradacije naravnega okolja in posledic okoljskih sprememb si zlasti želimo fotografskih izrazov socialne nepravičnosti kot posledice teh sprememb. Tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, so njihove največje žrtve – tako so denimo v deželah, ki so že tako najbolj na udaru podnebnih katastrof, ženske, otroci, starejši in pripadniki drugih ranljivih skupin brez vsakršnih možnosti, da bi si zagotovili dostojno življenje v degradiranem naravnem okolju.

Nekaj inspirativnih povezav na te teme najdete na spletni strani https://climateofchange.info/slovenia, denimo

Poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno«

Trailer projekta: https://climateofchange.info/slovenia/okoljska-kriza-je-druzbena-kriza/

Pri izboru fotografij bomo upoštevali, ali se skladajo s smernicami Kodeksa oblikovanja podob in sporočil na področju razvojnega sodelovanja in izobraževanja.

Rok za prijavo: 1. julij 2021

Rok za prijavo podaljšujemo na 31. avgust 2021

Do takrat pošljite na naslov info@sloga-platform. org izbor največ petih fotografij, ki se tičejo razpisne tematike. 

Za več pojasnil pišite na romana.seruga@sloga-platform.org.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Prispevek Vabilo: Iščemo fotografije za projekt Climate of Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V priporočilih Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poskrbi za to, da bodo v zakonodaji in ustreznih podzakonskih aktih vsi nepredelani rastlinski odpadki nedvoumno opredeljeni kot taki, ki jih je možno oziroma zaželeno kompostirati v sistemih lastnega ali skupnostnega kompostiranja, ne glede na to, kje nastanejo: na zelenih površinah oziroma v vrtovih, v kuhinjah in pripravljalnicah hrane – tako v gospodinjstvih kot v ustanovah in podjetjih, vključno z gostinskimi obrati, hoteli, restavracijami, planinskimi domovi idr. Po potrebi se opredeli, da je v primeru lastnega ali skupnostnega kompostiranja potrebno takšne odpadke zbirati ločeno od drugih kuhinjskih odpadkov (ostankov pripravljenih jedi, ostankov živalskega porekla).

Nadalje predlagajo, da MOP pripravi jasne in razumljive ukrepe za spodbujanje lastnega kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov v zasebnem in javnem sektorju (v gospodinjstvih, podjetjih, ustanovah …). Učinkovit ukrep je lahko ustrezno zmanjšanje komunalnih stroškov za tiste subjekte, ki imajo urejeno lastno kompostiranje. Zato bi MOP lahko pripravil podzakonske akte ali priporočila za takšno zmanjšanje.

Predloge je ITR izoblikoval na osnovi izkušenj skoraj enoletnega projekta, v katerem je šole in vrtce usposabljal za kompostiranje. Upajo, da bo nova zakonodaja bolj naklonjena lastnemu kompostiranju, ki je z vidika varstva okolja, preprečevanja podnebnih sprememb in nenazadnje prihrankov gospodinjstev, ustanov in podjetij najboljši način ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.

Vir: ITR

Prispevek Slovenija mora z novo zakonodajo spodbuditi lastno recikliranje biološko razgradljivih odpadkov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Varovanje okolja in enakost spolov sta ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in splošnih ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja ter tudi za doseganje rezultatov znotraj posameznih vsebinskih prednostnih področij razvojnega sodelovanja Slovenije.

Koordinator slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja Ministrstvo za zunanje zadeve je z deležniki na tem področju zato razpravljal o razumevanju presečnih tem enakosti spolov in varovanja okolja, ki se morata vključevati v vse faze in dejavnosti razvojnega sodelovanja.

Številni deležniki, so izmenjali dosedanje izkušnje ter osvetlili priložnosti za nadaljnjo spodbujanje presečnih tem.

Na področju enakosti spola je bilo napovedano, da načrtujejo, da bo do leta 2022 za zasledovanje OECD/DAC ciljev te presečne teme namenjenih cca 40 % sredstev (od neprogramirane bilaterale). Novost bo tudi, da bo MZZ v prihodnje zahteval, da se kot del projektne prijave opravi analiza po spolu (zgolj navedba o spodbujanju vključevanja žensk in deklic bo nagrajena z 0 točkami). MZZ bo tudi predvidel, kako ustrezno odpraviti znakovne omejitve pri navedbah rezultatov analize v projektni prijavi.

Na področju varovanja okolja se bo fokus osredotočal predvsem na podnebne spremembe oziroma na ukrepe na področju trajnostnega gospodarjenja z naravnimi in energetskimi viri (krožno gospodarstvo, voda …). Poudarili so tudi, da ne bodo več podpirali projektov na področju fosilnih goriv. Na prihodnjih razpisih bodo projekte ocenjevali na podlagi treh kriterijev (povzročanje škode okolju, spoštovanje  okoljskih standardov in projektno nadgrajevanje pozitivnih praks za okolje).

Izvajalci so izpostavili tudi izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju enakosti spolov in varovanja okolja v načrtovanje, izvajanje in poročanje o projektnih aktivnostih ter predlagali nekatere inovativne rešitve za učinkovitejše doseganje rezultatov.

Prispevek Enako in okoljsko – delavnica o presečnih temah mednarodnega razvojnega sodelovanja RS je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Okoljski kriminal je v neslutenem porastu,  neustrezni zakoni in slabo financirane varnostne sile pa so tiste, ki omogočajo mednarodnim kriminalnim mrežam ter oboroženim upornikom korist od trgovine, ki neti konflikte, uničuje ekosisteme in ogrožene vrste poriva na rob izumrtja, ugotavlja letošnje poročilo Vzpon okoljskega kriminala, ki sta ga skupaj pripravila UNEP in INTERPOL.

Okoljski kriminal, ki vključuje nezakonito trgovino s prosto živečimi živalmi, korporativni kriminal v gozdarskem sektorju, nezakonito izkoriščanje in prodajo zlata ter drugih mineralov, nezakonit ribolov, trgovino z nevarnimi odpadki in goljufanje pri trgovanju z ogljikovimi izpusti, raste dva do trikrat hitreje od svetovnega BDP-ja, saj v zadnjem desetletju narašča od 5 do 7 odstotkov letno.

Poročilo priporoča hitro ukrepanje na ravni zakonodaje, sankcije na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z ukrepi usmerjenimi proti davčnim oazam, povečanje finančne podpore sorazmerne z grožnjami, ki jih okoljski kriminal predstavlja trajnostnemu razvoju, gospodarskim iniciativam in alternativnemu preživetju tistih, ki so na koncu verige okoljskega kriminala.

Prispevek Okoljski kriminal raste trikrat hitreje od svetovnega BDP-ja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.