Na razpis se lahko pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, ki so predmet tega razpisa, pri pristojnem sodišču ali drugem pristojnem organu v RS, ali imajo status mednarodne organizacije in si prizadevajo uresničiti iste cilje kot so zapisani v Nacionalnem programu RS za črpanje iz Sklada za azil, migracije in vključevanja. Glede vseh pogojev glejte razpisno dokumentacijo.

Okvirna višina sredstev za predmetni javni razpis znaša 30.000,00 EUR za izvajanje projekta od obojestranskega podpisa pogodbe do 31. 12. 2021 oziroma do porabe sredstev, namenjenih za izvajanje projekta, v kolikor bodo ta sredstva porabljena pred navedenim obdobjem izvajanja projekta.

Rok prijave je 19. marec 2020.

Prispevek Javni razpis MNZ za izvajanje projekta “Spremljanje odstranitve tujcev iz Republike Slovenije) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Adrini tedni in nagradni natečaj na temo izkušenj tujcev_k in gostoljubja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če bo državni zbor sprejel predlagane spremembe, bo v slovensko zakonodajo uvedena možnost ukrepov, s katerimi bi država kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj (pushbacks), prepoved vračanja (non-refoulement) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ti ukrepi bi kršili tako slovensko ustavo kot tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Temeljne človekove pravice izhajajo iz varovanja dostojanstva in osebne varnosti vsakega človeka ne glede na njegov državljanski status. Zato je varovanje pravic vseh ključno za ohranjanje pravne in demokratične države, ki je utemeljena na ustavi in na spoštovanju mednarodnega prava, v kakršni želimo kot skupnost živeti še naprej

Pismo NVO in HO poslankam in poslancem, 25.1.2017

Prispevek Nevladne organizacije poslance pozvale k zavrnitvi predloga Zakona o tujcih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 »Slovenija bi s sprejetjem zakona neposredno kršila svoje mednarodnopravne obveznosti,« opozarja poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Pravni strokovnjaki in nevladniki so enotni, da predlog Zakona o tujcih posega v absolutne pravice in svoboščine: pravico do azila, prepoved kolektivnih izgonov, prepoved mučenja ter nečloveškega ravnanja. Med vabljenimi na včerajšnjo razpravo v organizaciji PIC so bili tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič in ugledni pravni strokovnjaki, ki so sodelovali pri snovanju zakona – nekdanji predsednik Republike Slovenije prof. dr. Danilo Türk, prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Rajko Pirnat in namestnik direktorice službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec, vendar so svojo udeležbo opravičili.

Z besedami, da je vladni diskurz varnostni namesto solidarnostni, je razpravo odprla direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. »Sprejemanje novele Zakona o tujcih je eden ključnih trenutkov za družbo in državo, po katerem se nas bodo mnogi spominjali in nas sodili,« je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon. Osnutek zakona globoko posega v mednarodnopravno zajamčeno pravico do mednarodne zaščite, kolektivno vračanje pa je po evropskem in mednarodnem pravu strogo prepovedano. »Varnost je vse pomembnejša vrednota tudi za Slovence, vendar gre prava varnost z roko v roki s človekovimi pravicami.«

Doc. dr. Dominika Švarc, višja svetovalka na Inštitutu za varnost in razvojno politiko v Stockholmu, se strinja s Fajonovo, da gre za ključen trenutek za državo, vendar odgovornost ni le na poslancih, temveč tudi na državljanih, »ki moramo aktualni in prihodnjim vladam poslati jasno sporočilo, kakšno državo želimo; danes so tarča tujci, jutri smo lahko mi«. V luči pričakovanja arbitražne razsodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško je opozorila, da ne moremo pričakovati spoštovanja mednarodnopravnih pravil ter obveznosti, če jih sami ne spoštujemo.

Direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon je izpostavila, da je pripravi novele zakona umanjkala poglobljena analiza. Opozorila je, da je razglasitev izrednih razmer edini način suspenza katere koli človekove pravice ali svoboščine, vendar še takrat v sorazmernih ukrepih. »S sprejemom Zakona o tujcih bi bila Slovenija prva država, ki bi suspendirala Ženevsko konvencijo.« Izr. prof. dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pojasnila, da slovenska ustava opredeljuje primat mednarodnih pogodb nad notranjo zakonodajo. Dodala je, da s postopkovnega vidika umanjka zakon o razglasitvi izrednih razmer. »Naša država bi bila ob izvajanju predlaganega zakona o tujcih v eklatantnem mednarodnem deliktu.«

Razprava je dejansko poziv slovenski vladi, naj okrepi in ne ošibi Ženevsko konvencijo, meni vodja pisarne Visokega komisariata ZN za begunce v Sloveniji dr. William Ejalu. »Begunec ni begunec, ker ga določena država tako opredeli; za begunce je vprašanje dostopa do teritorija in do pravice do azila pravzaprav vprašanje življenja ali smrti.« Poudaril je, da Slovenija išče napačne rešitve na prava vprašanja – vprašanja zmogljivosti, ob tem pa dodal, da številne aktivnosti zaščite in oskrbe beguncev izvajajo nevladne organizacije, torej ostaja odprto vprašanje, ali bi bile pripravljene sodelovati tudi v primeru spremenjenih migracijskih razmer.

»S predlogom zakona se je Slovenija pridružila skupini držav, ki razgrajujejo temeljna načela človekovih pravic,« je spremembe zakona postavila v kontekst azilnih trendov v Evropi strokovna pravna sodelavka Amnesty International Slovenije Jerneja Turin. Vlada zakon utemeljuje z dejstvom, da je Slovenija obdana z varnimi državami; vendar »je Evropsko sodišče o človekovih pravicah razsodilo, da so kolektivni izgoni prepovedani tudi med evropskimi državami; tudi sodba Ustavnega sodišča priznava, da ima vsak prosilec ali migrant možnost izpodbijati domnevo, da je določena država zanj varna.«

Švarc je dodala, da država v primeru kolektivnih izgonov ne more spoštovati prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja, vendar te pravice ni mogoče derogirati niti v izrednih razmerah. Sancin je opozorila na neskladnost zunanje in notranje politike: »Slovenija je svoj položaj v mednarodni skupnosti utemeljevala na mednarodnem pravu in človekovih pravicah, zdaj pa to spodkopavamo.« »Sedanji predlog zakona o tujcih predstavlja sistematično kršitev svoboščin vsakega posameznika,« je sklenil Ejalu.

Udeleženci razprave so Državni zbor pozvali, naj zakon zavrne. Glasu stroke in zaskrbljene civilne družbe ne vlada ne državni zbor ne bi smela preslišati – ne v izrednih ne v spremenjenih razmerah.

Prispevek Pravni strokovnjaki in nevladne organizacije enotni: pravice do azila ni mogoče suspendirati je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsi, ki bi želeli sodelovati pri predlogih izboljšav Pravilnika lahko svoje komentarje pošljete Mihi Nabergoji iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC na miha.nabergoj@pic.si.

Uredba

Prispevek Uredba o načinu izvedbe preselitve oseb, ki so v Republiki Slovenijo sprejete na podlagi letne kvote je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če bo predlagana novela Zakona o tujcih sprejeta, bo Državni zbor dobil nesprejemljivo pristojnost, da v primeru »spremenjenih razmer« zapre meje za begunce in jim prepove vložiti prošnjo za azil. Predlog zakona je slabo utemeljen, splošen, pavšalen in nedoločen. Mirovni inštitut ocenjuje, da je predlog v nasprotju s slovensko ustavo in mednarodnim pravom, in sicer iz naslednjih razlogov:

1. Slovenija je pogodbenica Ženevske konvencije o statusu beguncev, po kateri je dolžna obravnavati vse prošnje za azil, ki jih podajo tujci, ne glede na to, ali so ti vstopili na slovensko ozemlje na dovoljen ali nedovoljen način. Za prosilce za azil je nerelevantno, ali so v državo vstopili na dovoljen ali nedovoljen (nezakonit) način.

2. Slovenija je vsakega prosilca za azil dolžna obravnavati individualno, saj le na ta način lahko ugotovi ogroženost, in ne po skupinskih kategorijah, kot so zdaj določene v zakonu o tujcih. V zakonu ni določeno, kako bo policija na meji sploh uporabljala te skupinske kategorije, saj bo, če bo hotela ugotoviti, ali tujec sodi v katero od kategorij (določenih v predlogu novega člena 10.b (3) zakona o tujcih), morala z njim opraviti razgovor in izvesti določen postopek, ki pa v zakonu ni določen. Če se bo odločila, da oseba ne sodi v nobeno od kategorij in da torej ne sme zaprositi za azil, oseba ne bo imela na razpolago nobenega pravnega sredstva (npr. pritožbe), kar je v nasprotju s 13. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Zakon o tujcih dejansko omogoča suspenz veljavnosti Ženevske konvencije za večino beguncev, kar pa je dejansko mogoče narediti le po formalnem postopku odstopa od Ženevske konvencije (44. člen konvencije). V primeru odstopa od konvencije ta Slovenije več ne bi zavezovala po dvanajstih mesecih.

4. Z dejanskim suspenzom Ženevske konvencije zakon protipravno odpravlja nekatere človekove pravice in temeljne svoboščine, kar je v popolnem nasprotju z ustavo. Po ustavi je pravice in svoboščine mogoče omejiti samo pod strogo določenimi pogoji in sicer le, če država razglasi izredne razmere. Zakon o tujcih, s katerimi bi bile nekatere pravice dejansko omejene in odpravljene, pa ne predvideva razglasitve izrednih razmer, ampak omenja samo »spremenjene razmere«, s katerimi naj bi bil kršen javni red in mir in varnost države. Nasprotno pa ustava zahteva, da mora biti za razglasitev izrednih razmer ogrožen obstoj države (92. člen ustave), kar je nekaj povsem drugega.

5. Zakon o tujcih lahko privede v kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če bi bil zakon sprejet in uporabljen, bi bila Slovenija lahko obsojena s strani Evropskega sodišča za človekove pravice. To nam jasno sporočajo primeri Hirsi Jamaa (2012), Sharifi (2014) in Khlaifia (2015), v katerih je bila obsojena Italija (v primeru Sharifi pa tudi Grčija), ki je v preteklosti izumila številne instrumente za kolektivno vračanje beguncev in preprečevanje dostopa do azilnega postopka. ESČP jo je obsodilo zaradi kršitev, med drugim, 3. člena (ker je prek vračanja izpostavljala ljudi mučenju in nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju) ali 4. člena 4. protokola (ki prepoveduje kolektivne izgone, brez individualnega preverjanja okoliščin vsakega posameznika po ustreznem postopku). Pri tem ESČP ni imelo prav nobenega razumevanja za dejstvo, da so se prihodi v Italijo občutno povečali (po Arabski pomladi in kasneje), čeprav se je Italija vseskozi sklicevala, da njen sistem ne zmore več obravnavati vseh teh ljudi.

6. Zakon o tujcih je tudi v nasprotju z Dublinsko uredbo, ki velja za področje Evropske unije in prav tako zavezuje Slovenijo. Dublinska uredba določa odgovornost držav članic za obravnavo prošenj za azil. Vračanje prosilcev za azil iz ene države članice v drugo lahko poteka samo po vnaprej dogovorjenem postopku, opredeljenem s to Uredbo. Zakon o tujcih pa uvaja vračanje v druge evropske države mimo t.i. »dublinskega postopka«, uzakonja protipravne izgone (»pushbacks«) ljudi, ki bi imeli v Sloveniji namen vložiti prošnjo za azil in s tem krši pravo Evropske unije.

7. Tovrstni izgoni so tudi v nasprotju 32. členom Ženevske konvencije, ki sicer omogoča izgone iz razlogov državne varnosti, a hkrati tudi zahteva, da vsak tak izgon poteka po zakonitem postopku in da so osebi na voljo ustrezne garancije, vključno s pravico do pritožbe.

8. Zakon o tujcih izhaja iz predpostavke, da so vse države okoli Slovenije varne države in da lahko prosilci za azil do zaščite dostopa tam. Vendar ta argumentacija ne vzdrži. Prvič, tudi če bi bile vse države okoli Slovenije varne, se Slovenija še vedno ne more izogniti svojim mednarodnim obveznostim in mora obravnavati prošnje za azil, ki jih nameravajo vložiti prosilci. Drugič, vedno več poročil zbuja dvom o tem, ali so države v okolici Slovenije res varne in ali prosilca lahko v njih dostopajo do zaščite. Prosilci v Slovenijo vstopajo večinoma iz Madžarske in Hrvaške, obe pa prosilce vračata v Srbijo, kjer so azilni postopki neučinkoviti, pogoji sprejema pa nezadostni.

9. Slovenija že ima na voljo vse možnosti za ukrepanje v primeru povečanega števila prihodov. Z novim zakonom mednarodni zaščiti je uvedla možnost izvajanja pospešenih azilnih postopkih na mejah. Če so prosilci v EU najprej nedovoljeno vstopili prek Hrvaške, je hrvaška po Dublinski uredbi zavezana obravnavati njihovo prošnjo za azil. Če za azil ne zaprosijo, jih Slovenija lahko vrne po bilateralnem sporazumu o vračanju. S sprejemom dopolnil k zakonu o tujcih bi bili vsi dogovorjeni in zakoniti postopki suspendirani.

10. Zakon o tujcih je bil pripravljen na tajen način in brez javne razprave. Postopek ni bil tajen zato, ker bi bila pod vprašanjem državna varnost, pač pa zato, ker je bilo jasno, da mu bodo strokovni krogi nasprotovali. To se je v času priprave tudi zgodilo – nekatere strokovnjake in strokovnjakinje so oblasti v procesu kontaktirale, vendar so njihova mnenja, ker jim niso bila po volji, ignorirale. Prav tako so ignorirale opozorila Ministrstva za pravosodje, Službe vlade za zakonodajo in Predsednika Državnega zbora.

Prispevek Deset razlogov, zakaj je predlog zakona o tujcih v nasprotju z ustavo in mednarodnim pravom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predlagane spremembe zakonodaje bi omogočile oblastem, da avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali pa jih po vstopu privedejo nazaj do meje in napotijo v državo, iz katere so vstopili. Ti ukrepi ne zagotavljajo ustreznih postopkov zaščite pravic beguncev in migrantov in bi veljali tudi za ljudi, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.

Če bosta vlada in kasneje državni zbor sprejela predlagane spremembe, bo v slovensko zakonodajo uvedena možnost ukrepov, s katerimi bi država kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj (pushbacks), prepoved vračanja (non-refoulement) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ti ukrepi bi kršili tako slovensko ustavo kot tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Državljani in državljanke, združeni v podpisanih organizacijah, ostro obsojamo načrtovane kršitve mednarodnega prava in slovenske ustave. Ukrepi ne vsebujejo ustreznih varovalk pred prepovedanim vračanjem ali verižnim vračanjem v države, kjer bi lahko bili posamezniki izpostavljeni mučenju ali drugemu slabemu ravnanju.  Na primer, migranti in prosilci za azil, ki bi jim bil preprečen vstop v Slovenijo ali bi bili vrnjeni na Hrvaško, bi lahko bili v nevarnosti nadaljnjih vračanj v Srbijo, na Madžarsko ali v Bolgarijo – v države, ki ne zagotavljajo ustreznih sprejemnih pogojev ali ki jasno kršijo mednarodno pravo beguncev.

Države sicer imajo pravico, da izvajajo nadzor na svojih mejah, a tega ne smejo delati na račun temeljnih človekovih pravic, temveč zgolj na način, ki je v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To velja tako za pravice državljanov kot tudi za pravice migrantov.

Temeljne človekove pravice izhajajo iz varovanja dostojanstva in osebne varnosti vsakega človeka ne glede na njegov državljanski status. Zato je varovanje pravic vseh ključno za ohranjanje pravne in demokratične države, ki je utemeljena na ustavi in na spoštovanju mednarodnega prava, v kakršni želimo kot skupnost živeti še naprej. Vlado pozivamo, da kot naša predstavnica ta pričakovanja tudi spoštuje.

Amnesty International Slovenije

Humanitarno društvo ADRA Slovenija

Društvo Odnos

Društvo UP Jesenice

Forum za enakopraven razvoj – Združenje Ju3

Društvo Humanitas

Mirovni inštitut

OVCA, Društvo za osveščanje in varstvo pred diskriminacijo

Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Rdeči križ Slovenije

SEZAM

SLOGA, nacionalna platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč

Slovenska filantropija

Slovenska karitas

Prispevek Zakon o tujcih: nevladne organizacije odločno nasprotujemo kršitvam mednarodnega prava in slovenske ustave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.