Evropski parlament je 7. maja 2025 sprejel poročilo o prenovi večletnega finančnega okvira EU, ki bo določil proračunske usmeritve od leta 2028 do 2035. Gre za ključno fazo v pripravi novega dolgoročnega proračuna EU, ki ima pomembne posledice za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč ter vlogo civilne družbe.

V poročilu, pripravljenem na pobudo Parlamenta (t. i. poročilo INI), poslanci pozivajo k okrepitvi razvojne pomoči, ohranitvi samostojnega programa za humanitarno pomoč in večjem vključevanju organizacij civilne družbe, kot to določa člen 11 Pogodbe o EU. Poudarjajo, da morajo biti zunanji ukrepi EU skladni z vrednotami, kot so človekove pravice, enakost in trajnostni razvoj.

Organizacija CONCORD, krovna mreža evropskih NVO za razvojno sodelovanje, je pomembno prispevala k oblikovanju stališča Evropskega parlamenta. Kot članica platforme SLOGA je aktivno sodelovala s poslanci in opozarjala na pomen proračuna, osredotočenega na ljudi in planet.

Kljub pozitivnim poudarkom poročilo odpira tudi skrb vzbujajoča vprašanja. Med njimi so predlogi pogojevanja dostopa do sredstev, pomanjkanje osredotočenosti na najbolj ranljive države in nezadostna izpostavljenost enakosti spolov v zunanjem delovanju EU.

Poročilo sicer ni pravno zavezujoče, vendar bo predstavljalo pomembno politično izhodišče pri pripravi uradnega predloga Evropske komisije, ki naj bi bil predstavljen julija 2025.

Več & vir:

❦ ❦❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Oblikovanje dolgoročnega proračuna EU: Ključne ugotovitve iz poročila INI Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Boj proti diskriminaciji, neenaki obravnavi, spodbujanje socialne pravičnosti in inkluzija so ključne vrednote demokratične družbe. Kljub obstoječim pravnim osnovam za preprečevanje diskriminacije pa je obseg drugačne obravnave manjšinskih skupin v Sloveniji zelo problematičen (Bajt, Frank, Jalušič, & Ladić, 2023). To se jasno odraža na področju prehrane, predvsem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer otroci z različnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli mnogokrat nimajo dostopa do obrokov, prilagojenih njihovim potrebam, saj ti niso sistemsko zagotovljeni na nacionalni ravni. Zato se v tej pobudi spodaj podpisane organizacije zavzemamo za bolj inkluzivno izobraževalno okolje, kar lahko dosežemo z izboljšavami načinov zagotavljanja šolskih obrokov ter z dialogom o ustreznih in zadostnih prehranskih možnostih za vse.

Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti.

V omenjenih smernicah za prehranjevanje je sicer navedeno, da je “temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10), vendar je to edini del, ki kulturni izvor in veroizpoved sploh omenja. To pomeni, da pri oblikovanju smernic ta načela niso bila upoštevana, zaradi česar ne prispevajo učinkovito k doseganju svojega glavnega cilja. Medtem ko se zavedamo, da zagotavljanje ustrezne prehrane za otroke, ki ne jedo določenih vrst živil, predstavlja določen organizacijski in finančni napor, moramo upoštevati, da za mnoge otroke nasprotno pomeni, da v šoli cel dan ne jedo ali pa so jim ponujeni le priloga, kruh ali sadje (Porić, 2024), kar nedvomno niso ustrezni nadomestki za polnovreden obrok, ki zadostuje otrokovim potrebam. Mnogi otroci tako domov prihajajo lačni in oslabljeni, poleg tega pa zaradi občutka izobčenosti in drugačne obravnave doživljajo močne čustvene stiske. Takšna situacija predstavlja obliko diskriminacije, saj mnoge otroke postavlja v neugoden položaj v primerjavi z ostalimi učenci, kar pa je s psiho-socialnega vidika popolnoma nesprejemljivo.

Skozi pogovore z udeleženci fokusnih skupin smo kot delno ustrezno alternativo prepoznali zdrav polnovreden obrok, ki temelji na rastlinski prehrani, saj ta pokriva najobsežnejši spekter oseb, ki zaradi različnih razlogov določenih živil ne jedo. V večini primerov problem namreč predstavlja ravno meso, pa naj gre za način zakola in priprave (halal), prepovedano vrsto mesa (npr. svinjina) ali pa etično spornost. Z uvedbo možnosti izbire obroka, ki temelji na rastlinski prehrani, bi torej dosegli razbremenitev kuharjev, saj bi bilo za širok spekter oseb, ki določenih živil ne jedo, treba pripraviti le eno dodatno vrsto obroka. Take rešitve se poslužujejo tudi že nekatere šole v tujini, npr. na Finskem (Giorda, Bossi, Messina, & Risteco, 2014).

Ker v Sloveniji mnogo šol objavlja ustrezne mesečne jedilnike, nekatere pa otrokom omogočajo možnost izbire obroka brez svinjine ali brez mesa (Porić, 2024), je jasno, da naši predlogi ne predstavljajo nekaj neizvedljivega. Glede na mnoge izkušnje staršev je za vsakega možno najti ustrezno rešitev, če je odprt prostor za dialog. Prav tako praksa iz drugih držav, kot so Anglija, Francija in Finska, kaže, da šolska jedilnica z različnimi obroki, ki v obzir vzemajo kulturno, versko in etično prepričanje otrok, ne zagotavlja le enake obravnave, temveč predstavlja tudi prostor za razvijanje spoštovanja in razumevanja različnosti (Giorda et al., 2014).

Avtorji pobude si prizadevamo za širjenje razumevanja, da živimo v družbi, kjer sobivamo ljudje z različnimi vrednotami in prepričanji. Raznolikost, tudi pri prehranskih izbirah, ne ogroža nikogar in ne spodkopava identitete, temveč družbo bogati. Ključno vprašanje je, ali želimo vzgajati otroke v duhu strpnosti in sprejemanja ali pa nadaljevati prakso izključevanja. Zato pozivamo k odprtemu dialogu in vključevanju staršev pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile inkluzivno šolsko okolje za vse.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Problematika šolske prehrane za otroke, ki zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo določenih vrst mesa, je bila že mnogokrat tudi tema posveta z zagovornikom načela enakosti, vendar je postopek ponavadi ostal le na ravni posveta. Iz zapisnikov primerov (Zagovornik načela enakosti, 2024) pa je razvidno, da je nasprotovanje možnosti alternativne prehrane oz. zadostnih obrokov zagovornik načela enakosti označil za “hujšo obliko diskriminacije”, ko je zaradi dejanskega manjšega vnosa hrane ogroženo otrokovo zdravje. Tako so mnogi otroci deležni diskriminacije oz. drugačne obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj njihovo kulturno, versko in etično ozadje pri načrtovanju prehrane ni upoštevano, njihove prehranske potrebe pa tako ostajajo neslišane. Državni organi pri tem ne zagotavljajo nobene sistemske rešitve.

Možnost zagotavljanja prehrane brez svinjskega mesa in masti je septembra 2019 na predlog Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji že bila tema pogovora na seji Sveta vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, vendar glede na Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda omenjene seje (Ministrstvo za kulturo, 2019) ni razvidno, da bi vlada podala kakršen koli zaključen odgovor ali predlog, ki bi olajšal situacijo muslimanskih družin.

Za otroke, ki prispejo v Slovenijo iz drugih držav, je začetek šolanja v novem okolju izjemno stresen. Soočiti se morajo z izzivi prilagajanja novemu izobraževalnemu sistemu, premagovanja jezikovnih ovir in sklepanju novih prijateljstev. Hkrati pa se pogosto srečujejo tudi z neenako obravnavo in omejenimi možnostmi – še posebej na področju šolske prehrane. Pogosto se šolsko osebje ne trudi razumeti, da otrokove vrednote niso nekaj, kar lahko upoštevajo le doma, v šoli pa ne. So neločljiv del njihove identitete, ki ostaja z njimi skozi celoten proces integracije v novo okolje. Kljub temu pa se starši neprestano soočajo s komentarji, kot je “šola ni restavracija,” in berejo o tem, kako se mora osebje šol ukvarjati z njihovimi “kapricami” in “željami” (Hajdinjak, 2024).

Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da otroci hrane ne smejo prinašati od doma, kar v praksi pomeni, da jim pogosto ne preostane drugega, kot da skoraj cel dan ostanejo lačni. Poleg tega zaradi nejasnosti objavljenih jedilnikov otroci med šolskim kosilom sprašujejo učitelje, katera vrsta mesa je v obroku. Mnogi jim sčasoma začnejo odgovarjati, naj jih tega ne sprašujejo več, kar otroke postavi v zelo neprijeten položaj, saj ne vedo, ali obrok lahko pojedo ali ne.

Izjave staršev:

• “Moja hči je vsak dan domov prihajala lačna, saj je v vrtcu pojedla le kakšen kos kruha. Ker osebje kljub našim prošnjam ni bilo pripravljeno pomagati in ji priskrbeti obroka, ki bi ga lahko jedla, smo morali zamenjati vrtec. V novem vrtcu, ki ji omogoča obrok, prilagojen njenim potrebam, se počuti bolj sprejeto in vključeno.” Družina iz Turčije
• “Ko je bil moj otrok v prvem razredu, je učiteljico spraševal, kaj je v hrani. Enkrat mu je rekla: “Zakaj me vsak dan to sprašuješ? Naj tvoja mama pogleda jedilnik in poskrbi za to.” Ko sem pogledala jedilnik, je na njem pisalo le meso – katera vrsta mesa je bila, ni bilo navedeno. Učiteljica mi je rekla, da to ni njen problem in da jih je moj otrok motil s svojimi vprašanji.” Družina iz Alžirije
• “Moj 5-letni sin se je zaradi drugačne obravnave in nezagotavljanja zadostnega obroka počutil izločenega. Počutil se je drugačnega. In občutek take drugačnosti je bil zelo globok.” Družina iz Turčije

Naše ključno sporočilo je, da zavračanje možnosti alternativne prehrane za otroke z različnimi kulturnimi, verskimi in etičnimi načeli ne bo spremenilo njihovih vrednot, vendar bo le poglobilo občutek izobčenosti in nevključenosti, čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav razvoj.

Z željo po izboljšanju situacije smo pripravili 6 PRIPOROČIL, ki ponujajo možnosti za razmislek o rešitvah, ki bi močno prispevale k psiho-fizičnemu blagostanju otrok in občutku sprejetosti.

1. Otroci oz. njihovi starši ali skrbniki naj imajo pravico do vpogleda v natančen seznam vseh sestavin, prisotnih v šolskih obrokih, ne le sestavin, ki so razvidne iz imena živil. Pogosto namreč prihaja do prikrite vsebnosti svinjskega mesa in drugih sestavin v obrokih zaradi zavajajočega imena živila. Tak primer je telečja hrenovka, ki kljub svojemu imenu lahko vsebuje tudi do 30 % svinjine. Poleg tega so imena živil na jedilniku pogosto nejasna, zaradi česar so starši v dilemi ali naj otroka odjavijo od obroka ali ne. Primeri takih imen so: mornarsko meso, mesni namaz, mesni sir, čebulna bržola, štajerska kisla juha, grahovo meso ipd. (Porić, 2024). Transparentni jedilniki so prednost za vse starše, ki želijo slediti prehrani svojih otrok, ne le za tiste, ki določenih živil ne uživajo zaradi kulturnega, verskega ali etičnega ozadja.
2. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj pravočasno objavljajo jedilnike, vsaj v petek zvečer za naslednji teden, da lahko starši po potrebi otroka odjavijo od obroka. Kasnejša objava jedilnika namreč onemogoča staršem, da otroka odjavijo od obroka za ponedeljek. Če je npr. svinjina ali kakšna druga neprimerna sestavina prisotna v obroku v ponedeljek, nekateri otroci obroka ne jedo, starši pa ga kljub temu plačajo, kar je zanje tako finančno kot čustveno obremenjujoče. Poleg tega se z možnostjo pravočasne odjave izognemo nepotrebnemu zavrženju hrane (Porić, 2024).
3. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj ponudijo možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo. Omenjenim otrokom se mora zagotoviti polnovredne obroke, pri čemer ponudba le priloge, kruha ali sadja ne zadostuje. Najprimernejšo alternativo je najbolje izbrati na podlagi dialoga s starši, katerih otroci obiskujejo določeno izobraževalno ustanovo. Inkluzivno izobraževa nje pomeni tudi vključevanje dialoga s starši in prisluhniti potrebam njihovih otrok.
4. Državni organi naj ponudijo sistemske rešitve, ki bodo vsem otrokom omogočile možnost izbire polnovrednega obroka v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje. Rešitve na individualni ravni, kot so dogovori z učitelji in kuharji, niso ustrezna alternativa. Sistemske rešitve naj se oblikujejo na nacionalni ravni, obenem pa naj posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi naredijo analizo različnega ozadja svojih učencev. Tako bodo lahko bolje prepoznali njihove potrebe in jih pri organizaciji šolske prehrane po svojih zmožnostih upoštevali.
5. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj verskih prepovedi in etičnih načel ne enačijo z izmišljevanjem (Porić, 2024), saj to vodi do posredne diskriminacije na podlagi drugačne obravnave otrok, ki pripadajo skupini z drugačnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli. Učitelje in ostalo šolsko osebje naj se ozavešča o različnih prehranskih potrebah otrok in se med njimi spodbuja strpnost.
6. Opravi naj se ponoven pregled Smernic za prehranjevanje v vzgojno- -izobraževalnih zavodih in vanje vključi tudi napotke glede omejitev, ki vključujejo potrebe različnih družin oz. otrok. S tem bodo smernice tudi bolje stremele k doseganju temeljnega vzgojno-izobraževalnega cilja šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je “optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10).

Viri in literatura:

• Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.
• Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco.
• Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislekkaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386
• Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi.
• Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-sejaSveta.pdf
• Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamskaskupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf
• Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/
• Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.
• Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnihzavodih.pdf

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Omogočimo lažjo inkluzijo: javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Občina Šoštanj bo imela neposredne koristi od elektrarne, saj ji bo ponujen del proizvedene električne energije po lastni ceni. Poleg tega se preučujejo modeli skupnostne samooskrbe, ki bi omogočili gospodinjstvom v Šoštanju dostop do cenovno ugodnejše elektrike iz PSE Družmirje. Pri načrtovanju projekta se upoštevajo tudi želje lokalne skupnosti, zlasti pri prostorski ureditvi okolice jezera.

PSE Družmirje bo pokrivala do polovico Družmirskega jezera in bo letno proizvedla do 140 GWh električne energije. Po besedah Simona Čižmeka, vodje projekta, je plavajoča sončna elektrarna eden najčistejših načinov pridobivanja elektrike, kar dokazujejo primeri iz številnih držav, med njimi Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Portugalske in Kitajske.

Projekt PSE Družmirje je del širše strategije pravičnega prehoda SAŠA regije, ki se sooča s postopnim opuščanjem rabe premoga. V skladu s tem načelom se načrtujejo tudi dodatni energetski projekti, kot so hranilniki električne energije, preobrazba sistema daljinskega ogrevanja ter razvoj vodikove doline.

V procesu priprave državnega prostorskega načrta sodelujejo številni strokovnjaki različnih področij, od elektroinženirjev in prostorskih načrtovalcev do biologov in hidrologov. Kot poudarja Alenka Sever Keršinar iz HSE Invest, bo izdelano celovito okoljsko poročilo, ki bo podalo objektivno oceno vpliva elektrarne na okolje in predlagalo potrebne omilitvene ukrepe.

Plavajoča sončna elektrarna Družmirje je tako eden ključnih projektov v prehodu Slovenije k trajnostni energetiki in zeleni prihodnosti, pri čemer se bo v največji možni meri upoštevalo potrebe lokalne skupnosti in zahteve po varstvu okolja.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Plavajoča sončna elektrarna Družmirje: Korak k trajnostni energetski prihodnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo s pismi v javnosti okrepiti glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. Glasove, za katere verjamemo, da predstavljajo večino ljudi.

Več si preberite na: https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Živeti mir | Pisma o vojni in miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zaradi pandemije COVID-19 smo se vsi zavedali, kako pomembna je solidarnost. Nobena država se ne more sama boriti proti pandemiji, edina možnost je mednarodno sodelovanje. Nekatere regije nimajo potrebne opreme, da bi svojim prebivalcem ponudile storitve, kar pomeni, da morajo druge države zagotoviti pomoč in podporo. To lahko velja za zagotavljanje zdravstvenega varstva, kakovostnega izobraževanja ali hranljive hrane.

Kako lahko pomagate? Na svoji šoli se lahko pridružite ali ustanovite skupino, ki si prizadeva za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Poskrbite na primer, da bo vaš razred recikliral vse papirje, ki jih uporabljate za zapisovanje svojih odličnih idej! Naš novi bralni seznam za SDG17: Partnerstva za doseganje ciljev vas bo navdihnil za sodelovanje s prijatelji, družino in sošolci. Za več idej pa se vrnite k kateremu koli od prejšnjih ciljev – za vse nas je neskončno priložnosti, da naredimo svet boljši.

❦ ❦ ❦

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Knjižni klub SDG – SDG17: Partnerstva za doseganje ciljev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj trajnostnega razvoja 2 (nič lakote) je doseči zanesljivo preskrbo s hrano ter produktivne in trajnostne kmetijsko-živilske sisteme. Podpira tudi uresničevanje številnih drugih ciljev trajnostnega razvoja, med drugim ciljev, povezanih z zdravjem, podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo. Glede na številne mednarodne študije je cilj SDG2 v Evropi in na svetovni ravni še posebej neuspešno uresničen in do leta 2030 morda ne bo mogoče doseči številnih ciljev, vključno s tistimi, povezanimi z zdravo prehrano in trajnostnimi kmetijsko-živilskimi sistemi. V Evropi so številne krize vplivale na prehransko varnost in preživetje kmetov, malih proizvajalcev hrane in drugih zainteresiranih strani, vpliv podnebnih sprememb pa bi lahko te trende še poslabšal.

V tej študiji so predstavljena nova spoznanja za spodbujanje preoblikovanja agroživilskega sistema EU na podlagi treh glavnih instrumentov: (1) kazalniki in preglednice SDSN za indeks ciljev trajnostnega razvoja; (2) scenariji, ki temeljijo na modelih in so usmerjeni v leti 2030 in 2050 z uporabo metodologije, ki jo je razvil konzorcij Food, Agriculture, Biodiversity, Land-Use and Energy (FABLE), ter (3) novi podatki iz raziskav, ki so jih za to študijo zbrali strokovnjaki in praktiki iz evropske agroživilske industrije v sodelovanju z EESO.

Študija vsebuje štiri splošna priporočila in predvsem poziva k učinkovitejšim mehanizmom sodelovanja več zainteresiranih strani na ravni EU in držav članic za opredelitev dolgoročnih poti in posebnih politik za spodbujanje trajnosti agroživilskih sistemov v Evropi. Poudarjamo tudi pomen usklajenega mednarodnega delovanja in ukrepov na strani povpraševanja, vključno s spodbudami za prehod na bolj zdravo prehrano, da bi hkrati dosegli več ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s kmetijsko-živilskimi sistemi, blaženjem podnebnih sprememb in biotsko raznovrstnostjo.

❦ ❦ ❦

Vir:

Študijo najdete na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Trajnostni prehranski sistemi kot gonilo izvajanja ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.