V prvem delu priročnika so predstavljeni globalno učenje, Mreža za globalno učenje Centra Sever-Jug Sveta Evrope, Agenda 2030 za trajnostni razvoj in cilji trajnostnega razvoja. Slednji so predstavljeni v petih sklopih: ljudje, planet, blaginja, mir, partnerstvo.

Drugi del priročnika se osredotoča na Teden globalnega učenja, vsakoletni dogodek, ki poteka tretji teden v novembru. Gre za skupno pobudo, ki se izvaja v partnerstvu z organizacijami in posamezniki iz velikega števila evropskih držav in držav članic Centra Sever-Jug. To je tudi priložnost za počastitev dela, ki so ga med letom opravili izobraževalci in praktiki, ter za promocijo globalnega učenja kot pristopa in orodja za spodbujanje solidarnosti, medkulturnega dialoga ter vrstniškega učenja, trajnostnega življenjskega sloga in trajnostnega razvoja. Namenjen je podpori izobraževalcem pri snovanju, uresničevanju in izvajanju pobud globalnega učenja ter učnih dejavnosti. Vsebuje praktična orodja in zunanje povezave do gradiv.

V razdelku Viri so zbrane pomembnejše povezave do programov, spletnih mest, organizacij, orodij in gradiv.

Priročnik TGU SLOGA 2022

Pripravila: PV

Priročnik je izšel v sklopu aktivnosti projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Projekt financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Nov priročnik za izvajalce Tedna globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletna prijava na poziv

Teden globalnega učenja tradicionalno poteka tretji teden v novembru, v Sloveniji ga koordinira Platforma SLOGA. Med 15. in 21. novembrom 2021, v razširjenem terminu pa celoten november, bo tako pri nas potekal že petnajsto leto. Letos poteka pod geslom »To je naš svet, ukrepajmo skupaj!«.

Na poziv se lahko prijavijo zgolj nevladne organizacije. Za izvedbo posamezne delavnice je na voljo 250 EUR.

Izbrane delavnice morajo potekati na temo podnebnih sprememb, lahko pa so povezane tudi drugimi temami kot so migracije, človekove pravice, dostop do vode, mir in varnost, prehranska varnost, revščina … Iz opisa vaše delavnice naj bo povezava jasno opredeljena. Pri snovanju delavnice se oprite na gradiva Climate of Change.

Zainteresirane nevladne organizacije se lahko na poziv prijavijo prek kratke spletne prijave, v kateri morajo navesti naslov delavnice, vsebino, datum, uro in lokacijo izvedbe, ciljno publiko in pričakovano število udeležencev.

Rok za prijavo je 4. november 2021.

Vse dodatne informacije so na voljo v priloženem besedilu poziva, lahko pa jih zastavite tudi prek elektronske pošte na naslov info@sloga-platform.org.

SLOGA TEDEN GLOBALNEGA UČENJA 2021 – poziv Climate of Change

Pripravila: PV
Foto: Platforma SLOGA

           Od leta 1999 dalje je Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstijo številni dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne nepravičnosti in globalne solidarnosti. Platforma SLOGA je nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja v Sloveniji od leta 2006.
          Izvedba Tedna globalnega učenja 2021 poteka v sklopu projekta Climate of Change. Projekt Climate of Change (Vseevropska kampanja za boljšo prihodnost podnebnih migrantov), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, v Sloveniji sofinancirata Program Izobraževanja in ozaveščanja o razvoju Evropske unije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek TGU 2021: Poziv za NVO za izvedbo delavnic globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pridruži se drugim globalnim državljanom in prispevaj k bolj trajnostnemu ter pravičnemu svetu. Deli svoje rešitve za spremembo naših navad, načinov življenja, porabe in potrošnje. Prispevaj k iskanju novih načinov izobraževanja in druženja.

PRIJAVA AKTIVNOSTI

Namen tedna je opozoriti na različnosti in neenakosti tako na lokalni kot globalni ravni ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva in globalnega trajnostnega razvoja.

Med Tednom globalnega učenja se združujejo vrtcu, šole, fakultete, nevladne in organizacije, lokalne oblasti ter nacionalne vlade, verske organizacije in drugi zainteresirani, ki ozaveščajo o pomembnosti sodelovanja za zaščito našega sveta ter prihodnosti.

V tem tednu se v mnogih evropskih državah zvrstijo številne aktivnosti, namenjene vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti. Potekajo razprave in pogovori v živo, festivali kratkih filmov, natečaji, predavanja, delavnice, razstave, kampanje na spletnih omrežjih in še veliko več. Namen vseh aktivnosti je predstaviti pomen globalnega učenja za doseganje uravnoteženega in trajnostnega razvoja sveta.

Od leta 1999 dalje TGU pod okriljem Centra Sever–Jug Sveta Evrope organizirajo države članice Sveta Evrope. Aktivnosti v Sloveniji od leta 2006 koordinira platforma SLOGA.

Na Facebooku, Twitterju in Instagramu nas najdeš pod oznakama #GlobalnoUčenje ter #TGU2021 (v angleščini #GEW2021 in #GlobalEducationWeek).

Podrobne informacije na podstrani Tedna globalnega učenja.

Ne spreglejte promocijskega letaka za Teden globalnega učenja, brezplačno pa si lahko natisnete tudi plakate. Na informativnem srečanju 27. oktobra se lahko seznanite z vsemi potrebnimi informacijami za izvedbo vaše aktivnosti.

Uradni začetek priprav na izvedbo TGU 2021 bo 27. oktobra, ko bo ob 15. uri prek spleta potekalo informativno srečanje.

Pripravila: PV
Grafike: NSC in SLOGA

           Od leta 1999 dalje je Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstijo številni dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne nepravičnosti in globalne solidarnosti. Platforma SLOGA je nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja v Sloveniji od leta 2006.
          Izvedba Tedna globalnega učenja 2021 poteka v sklopu projekta Climate of Change. Projekt Climate of Change (Vseevropska kampanja za boljšo prihodnost podnebnih migrantov), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, v Sloveniji sofinancirata Program Izobraževanja in ozaveščanja o razvoju Evropske unije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Teden globalnega učenja 2021: “To je naš svet, ukrepajmo skupaj!” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podobno kot v preteklih letih bo pod geslom »To je naš svet, ukrepajmo skupaj!« in v luči ciljev tajnostnega razvoja, TGU 2021promoviral dejavnosti, ki jih predlagata mreža za globalno učenje (Global Education Network) in sodelujoče organizacije.

Uradni začetek priprav na izvedbo TGU 2021 bo 27. oktobra 2021 ob 15. uri prek spleta, ko bo informativno srečanje.

Na dogodku bo priložnost za predstavitev  vseh novosti o letošnjem tednu. Dogodek bosta skupaj gostila Center Sever-Jug Sveta Evrope in njegova mreža za globalno učenje. Če želite izvedeti več, se nam pridružite na dogodku in ugotovite, kako lahko igrate dejavno vlogo pri oblikovanju naše družbe v bolj trajnostno in pravično.

V prvem delu dogodka bo Center Sever -Jug Sveta Evrope predstavil splošni pregled dejavnosti, načrtovanih za letošnje leto. Nadalje bosta dva nacionalna koordinatorja iz mreže govorila o posebni postavitvi tedna v svojih državah. Seja se bo nato zaključila z vprašanji in odgovori, kjer bodo govorniki odgovarjali na vprašanja udeležencev.

Na dogodek se prijavite na tej povezavi.

Teden globalnega učenja je svetovna kampanja za ozaveščanje in poziv k skupnemu premisleku našega sveta z uporabo globalnega učenja kot orodja za solidarnost in spremembe. Poziva vsakega izmed nas, da izpolni svojo vlogo globalnega državljana in prispeva k trajnostnejšemu in pravičnejšemu svetu. Spodbuja izmenjavo rešitev, premislek o svojih navadah in načinu življenja, pa tudi iskanje novih oblik izobraževanja ter socializacije.

Zbiranje in združevanje idej je bistveno za Teden globalnega učenja. K tej pobudi se lahko pridružijo vse zainteresirane strani, ki se obrnejo na nacionalne koordinatorje mreže, in se tako neposredno vključijo v nekatere že načrtovane dejavnosti ali predlagajo nove. V Sloveniji je nacionalna koordinatorica TGU Patricija Virtič iz Platforme SLOGA (patricija.virtic/@/sloga-platform.org ali 031 410 550).

Pripravila: PV
Foto: Center Sever -Jug Sveta Evrope

Od leta 1999 dalje je Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstijo številni dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne nepravičnosti in globalne solidarnosti. Platforma SLOGA je nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja v Sloveniji od leta 2006.
Izvedba Tedna globalnega učenja 2021 poteka v sklopu projekta Climate of Change. Projekt Climate of Change (Vseevropska kampanja za boljšo prihodnost podnebnih migrantov), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, v Sloveniji sofinancirata Program Izobraževanja in ozaveščanja o razvoju Evropske unije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Bi radi izvedeli več o letošnjem Tednu globalnega učenja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pridruži se drugim globalnim državljanom in prispevaj k bolj trajnostnemu ter pravičnemu svetu. Deli svoje rešitve za spremembo naših navad, načinov življenja, porabe in potrošnje. Prispevaj k iskanju novih načinov izobraževanja in druženja.

Namen tedna je opozoriti na različnosti in neenakosti tako na lokalni kot globalni ravni ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva in globalnega trajnostnega razvoja.

Med Tednom globalnega učenja se združujejo vrtcu, šole, fakultete, nevladne in organizacije, lokalne oblasti ter nacionalne vlade, verske organizacije in drugi zainteresirani, ki ozaveščajo o pomembnosti sodelovanja za zaščito našega sveta ter prihodnosti.

V tem tednu se v mnogih evropskih državah zvrstijo številne aktivnosti, namenjene vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti. Potekajo razprave in pogovori v živo, festivali kratkih filmov, natečaji, predavanja, delavnice, razstave, kampanje na spletnih omrežjih in še veliko več. Namen vseh aktivnosti je predstaviti pomen globalnega učenja za doseganje uravnoteženega in trajnostnega razvoja sveta.

Od leta 1999 dalje Teden globalnega učenja pod okriljem Centra Sever–Jug Sveta Evrope organizirajo države članice Sveta Evrope. Aktivnosti v Sloveniji od leta 2006 koordinira platforma SLOGA.

Na Facebooku, Twitterju in Instagramu nas najdeš pod oznakama #GlobalnoUčenje ter #TGU.

PRIJAVA

Podrobne informacije na podstrani Tedna globalnega učenja

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Teden globalnega učenja 2020: To je naš svet, ukrepajmo skupaj! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izcedne vode iz deponije so onesnaževale vodne vire, zato je bila nujna njena sanacija. S pomočjo razvojnih sredstev Slovenije je bila ustrezno urejena deponija in umeščen zeleni pokrov. Kot najprimernejša dolgoročna in trajnostna rešitev za prečiščevanje odpadnih voda z deponije se je pokazala sonaravna rešitev, ki z uporabo naravnih samočistilnih mehanizmov (rastlinska čistilna naprava) varuje naravne vire.

Projekt, ki ga preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj izvaja Limnos d.o.o. Ljubljana, sofinancira Ministrstvo za finance RS. Več na cmsr.si.

Za podnebno financiranje v partnerskih državah je Slovenija leta 2018 namenila skupno 4,3 mio EUR, kar predstavlja 16-odstotno povečanje glede na leto prej.

Več na www.cmsr.si.

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019.

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Črna gora: Sanacija deponije v Plavu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zato se lahko njihov življenjski standard izboljša, tako da se jim omogoči dostop do osnovnih dobrin brez občutnega vpliva na podnebje. Nasprotno, najbogatejša desetina ustvari skoraj polovico vseh izpustov CO₂. Kevin Anderson, priznani profesor energetike in podnebnih sprememb, znan po tem, da vedno potuje z vlakom namesto z letalom, pravi, da bi se svetovni izpusti CO₂ znižali za tretjino, če bi najbogatejši zmanjšali svojo porabo na raven povprečnih Evropejcev.

Thomas Gringer Jakobsen

PODATKI: OXFAM

ILUSTRACIJA: JOSEPHINE JENSEN

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Boj proti revščini ne gre na račun podnebja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strokovnjaki nas javno in vedno glasneje opozarjajo, da »podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo« (odprto pismo državnim inštitucijam). Smo v podnebni krizi – pika.

Ob pogostosti novic, ki obeležujejo podnebne spremembe, se je v družbi skoraj nemogoče izogniti pogovorom na to temo. (In zakaj bi se sploh poskušali?!) Tako sem se kar naenkrat v takšnem pogovoru znašla tudi med zadnjim prostovoljenjem v tem mesecu. Ob tovrstnem ‘pregledu novic tedna’ pa je naenkrat odjeknila izjava: »But, sustainability is expensive. (Ampak, trajnostnost je draga.)«.

Res je. Organizacija Združenih narodov je ocenila, da letno potrebujemo 3,9 bilijona dolarjev, da svet uresniči cilje trajnostnega razvoja – vseh 17 – do postavljenega roka. Glede na raven obstoječega financiranja razvojne pomoči, nam letno zmanjka 2,5 bilijona dolarjev. Nepredstavljivo, kajne?

Naj omenim še eno nepredstavljivo številko: 7,6 bilijonov dolarjev.

Toliko naj bi bilo po oceni ekonomista Zucmana skritega bogastva v davčnih oazah leta 2015. Nekateri menijo, da gre za konzervativno oceno. Poleg tega je ocena podana za 4 leta nazaj! Medtem naj bi bile države po svetu samo na račun izogibanja davkom vsako leto prikrajšane za dodatnih 500 milijard dolarjev. Samo Evropska unija naj bi vsako leto na tak način izgubila 50-70 milijard evrov potencialnih prihodkov. (In tu vemo, da gre za konzervativno oceno, ker jo je objavila Evropska komisija.)

Zabavna opazka: V poročilu mreže Eurodad smo se pred par leti pozabavali s poskusom prikaza kupčka denarja – tistih 500 milijard – v eno-dolarskih bankovcih. Izračunano je bilo, da bi bil kupček visok več kot 54.000 km. Za primerjavo je bila podana vesoljska postaja, ki je ‘zgolj’ 400 km nad površjem Zemlje. A kaj, ko je že vesoljska postaja predaleč, da bi lahko na oko ocenili razdaljo… torej, nepredstavljiva.

Plačevanje davkov mogoče res ni seznamu najljubših stvari pri marsikomu od nas, a gre za dobro stvar. Z davki plačujemo osnovne javne storitve: ceste, ki nas vsakodnevno povezujejo, šolanje – v Sloveniji vse do diplome – in zdravstveni sistem, ki bo tam za nas in naše najbližje, ko bomo bolni; do takrat pa je na razpolago drugim, ki ga že potrebujejo. In prav ta koncept – plačevati nekaj, kar ta hip sam ne potrebuješ – je včasih nekomu težko razumljiv.

»Moji otroci so že odrasli in imajo svoje otroke, zakaj se meni še vedno trga prispevek za starševsko varstvo pri plači?« … Ker tako prispevate, da si lahko vaš otrok privošči starševski dopust ob rojstvu vašega vnuka ali vnukinje, kot ste si ga vi ob rojstvu svojega otroka? In ker prispevate, da si to lahko privoščijo tudi drugi starši. Nasprotje tega je, da novopečeni starši mesec, teden, ali celo zgolj dva dni po rojstvu otroka drvijo nazaj v službo – dogaja se po svetu. Ker, le redki imamo dovolj prišparano, da si lahko privoščimo daljšo odsotnost rednih prihodkov. Tega se pri nas mogoče še najbolj zavedajo prekarni delavci. In medtem, ko lahko rojstvo otroka načrtuješ ali imaš nekaj časa, da se nanj vsaj pripraviš, pa se bolezen in nesreča le redkokdaj vljudno najavita.

Pomanjkanje davčnih prihodkov v blagajne držav po svetu, predvsem z naslova velikih podjetij, zmanjšuje in celo uničuje priložnosti za dostojno življenje milijonov ljudi. Davki so najpomembnejši, najbolj koristen in najbolj trajnosten vir financiranja za razvoj – v kateri koli državi. Vsekakor pa bolj zanesljiv in vzdržen vir kot denarna pomoč ali posojila. Zato je pomembno, da vzgajamo davčno kulturo, kjer se ljudje zavedamo, da je družbeno odgovorno prispevati, ko imamo, v meri, ki je dogovorjena. Žal pa nam tega tudi v deželi Martina Krpana primanjkuje – pa ne iz zlobe ali sebičnosti, ampak velikokrat zgolj zaradi nerazumevanja, čemu vse so davki namenjeni ter pomanjkanja interesa, da bi se aktivirali, ko opazimo, da sistem ne deluje, kot bi moral. Ko davčni zakoni več ne delajo v dobro družbe kot celote, pač pa v dobro predvsem omejenega števila posameznikov ali podjetij.

Davki lahko s svojo redistribucijsko funkcijo pripomorejo k zmanjšanju revščine in neenakosti, ki sta srž problemov, ki jih naslavljajo cilji trajnostnega razvoja. Zato nas je vedno več, ki se izobražujemo o davkih in davčnih sistemih, osveščamo ter pozivamo k spremembi sistema, ki omogoča velikim podjetjem, da prenašajo svoje dobičke v davčne oaze, da se izognejo plačilu davka na dobiček, katerega stopnja se že tako in tako vztrajno niža v tekmi z drugimi državami, medtem pa državljani krijemo razliko npr. preko naraščajočega davka na dodano vrednost in krčenja javnih storitev.
Torej, si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba?

Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednji dogodek je vključeval nagovore dr. Mira Cerarja, Simona Zajca in Albina Keuca. “Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah”, je v svojem otvoritvenem nastopu poudaril minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar. Več o nagovoru ministra Cerarja tukaj.

Minister Zajc je poudaril, “da podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ob tem je poudaril, da ni pravično, da partnerske države plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih.” Dodal je še, da mora biti prehod na brezogljično družbo socialno pravičen, ne le med generacijami, temveč mora naslavljati tudi partnerske države, daj bodo prav te prve občutile posledice podnebnih sprememb. In prav tu se morajo razvite države, in s tem tudi Slovenija, izkazati ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Več o nagovoru ministra Zajca na tej povezavi.

Albin Keuc, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, je poudaril predvsem potrebo po odločitvah, če želimo doseči več. Pozdravil je sodelovanje med ministrstvoma, ki se zavedata pomen preseganja sektorskih omejitev in nujnost sodelovanja med sektorji. Sam pa je izpostavil tri ključne odločitve, ki jih bo Vlada Republike Slovenija morala sprejeti v prihodnosti – tudi in predvsem zaradi verodostojnosti.

“Prva odločitev je zelo pomembna, tudi zato, ker njena neizpolnitev krepko in vsem na očeh najeda verodostojnost slovenske politike: potrebujemo jasno odločitev, da bomo izpolnili svojo zavezo, da bomo do leta 2030 za mednarodno razvojno sodelovanje oziroma uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Po uradnih scenarijih rasti nacionalnega dohodka to pomeni porast s sedanjih 70 milijonov EUR na ca. 240 milijonov EUR na leto za uradno razvojno pomoč. Novi proračun za leti 2020 in 2021 ne kaže na to, da se bo slovenski prispevek h globalni solidarnosti povečal skladno z dano zavezo. Vendar gre za pomembno strateško odločitev o prihodnji teži Slovenije v svetu. Meseca marca sem na tem mestu govoril, da smo brez te odločitve kot država obsojeni na »stagnacijo« oz. »ohranjanje obstoječega«, danes bi dodal še nadaljnje izgubljanje verodostojnosti in teže ne samo v evropskem okviru, marveč že tudi v regionalnem.

Druga odločitev je o izboljšanju skladnosti politik za razvoj – glede na uradne ocene vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj, upoštevajoč lokalne rituale kozmetične govorice, je iz letošnjega Poročila o razvoju, s katerim spremljajo razvoj (ali bolje: primerjalno nazadovanje) že od druge polovice devetdesetih naprej, razvidno, da imamo veliko možnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja vladnih institucij.

Tretja odločitev je o tem, kako bomo dosegli in presegli cilje trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Prepričan sem, da je v procesu oblikovanja poročila o izvajanju Agende 2030, ki ga bomo kot država pred svetom predstavili julija 2020, ogromno priložnosti za dogovor o tem, kako izrabiti lastne omejene finančne in človeške vire, če se že radi pohvalimo, da smo bogati z vodami ali po biotski pestrosti. V času podnebnih sprememb brez ukrepanja se lahko ta samohvala zelo hitro obrne nam v škodo.”

Razprava o sodelovanju se je nadaljevala z dvema panelnima razpravama, ki sta naslovili vprašanje podnebne pravičnosti in krožnega gospodarstva za izpolnjevanje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V prvi panelni razpravi so Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Krajnc in Primož Turnšek poudarili pomen ukrepanja zdaj – četudi so podnebne spremembe že nepovratne moramo kot civilizacija narediti vse kar je v naših močeh, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izvedemo ukrepe blažitve posledic,ki so že  tukaj.

V panelni razpravi o pomenu krožnega gospodarstva je bil poudarek na krepitvi tega koncepta predvsem na Zahodnem Balkanu, ki je ena od prioritetnih geografskih področij slovenskega razvojne politike. Pestra panelna razprava je predvsem izpostavili pomen krepitve mehanizmov krožnega gospodarstva v regiji. Slovenija kot donatorica ima pri tem zelo pomembno vlogo. Razvila se je razprava, v kateri so bili izpostavljeni že obstoječi mehanizmi, ki lahko na področju voda veliko prispevajo – Mednarodna komisija za Savski bazen ter Center za sušo v jugovzhodni Evropi že zagotavljata okvir za usmerjanje prihodnjega razvojnega sodelovanja v tej, za Slovenijo prioritetnem območju.

V torek smo si lahko ogledali dokumentarni film o nacionalnem parku Virunga v Demokratični republiki Kongo. Film je prispevek k streznitvi o tem,kako zagotavljanje naravnih virov za blaginjo razvitega sveta brez nadzora nad delovanjem korporacij povzorča neizmerno trplejnje v državah, ki imajo le to nesrečo, da so bogate z njimi ter predane na milost in nemilost pohlepu, ki ga s svojim tihim pristajanjem nanj podpiramo vsi.

Vir fotografije: gov.si

Prispevek 10. slovenski razvojni dnevi o podnebnih spremembah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Na usposabljanju #MigratED o podnebnih spremembah, podnebni in davčni pravičnosti ter etičnem odločanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Znanstveniki iz šestih evropskih naravovarstvenih organizacij (European Ornithologists Union, European Mammal Foundation, Societas Europaea Herpetologica, Societas Europaea Lepidopterologica, Butterfly Conservation Europe) opozarjajo na obstoj »enotnega znanstvenega soglasja«, da so prakse intenzivnega industrijskega kmetijstva povzročile 55-odstotni upad evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine med letoma 1980 in 2015 in upad populacije žuželk za več kot 76 odstotkov v naravnih rezervatih v Nemčiji v letih od 1989 do 2016.”

Članek v celoti preberite tukaj.

Prispevek Pozivi znanstvenikov in znanstvenic glede varstva narave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.