Danes vse bolj – tudi v Sloveniji –  naraščata delovno izkoriščanje in prisilno delo. Temu so še posebej izpostavljeni delavci migranti. Ti so v tuji državi bolj ranljivi zaradi nezadostne finančne podpore, s čimer so eksistencialno odvisni od svojih delodajalcev in v večini primerov kot tujci brez zadostne socialne mreže prijateljev in sorodnikov. Eden izmed zadnjih takšnih medijsko izpostavljenih primerov prisilnega dela so bili nezakoniti klicni centri po Sloveniji, kjer se je izkoriščalo žrtve trgovine z ljudmi.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 25. marec razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. Žal je suženjstvo danes še vedno prisotno, govorimo o sodobnem suženjstvu, ki se skoraj v ničemer bistveno ne razlikuje od klasičnega. Današnje razsežnosti sodobnega suženjstva so pogoste nevidne, izkoriščevalci žrtve skozi psihično trpinčenje in nalaganja dolgov držijo v brezizhodnem položaju. Mnogokrat so ljudje prisiljeni delati za nizko plačilo ali brez kakršnegakoli plačila. Sodobno suženjstvo oziroma trgovina z ljudmi je prepoznana kot ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala. Izkoriščanje ljudi je prisotno v vsaki državi. Trgovina z ljudmi poteka na različne načine. Poleg prisilnega dela so prisotne tudi druge oblike, in sicer spolno izkoriščanje, prisilno beračenje, služabništvo, siljenje v kriminalna dejanja, prisilne poroke in trgovina s človeškimi organi.

Slovenska karitas je Ivanu, ki se je zatekel po pomoč, pomagala s celostno oskrbo in psihosocialno pomočjo ter vrnitvijo v domovino. Nadaljnjo podporo so mu vseskozi nudili sodelavci Slovaške karitas. Ob izidu filma so ti povedali, da je bil borec, ki je tudi v obdobju pred smrtjo kljub okoliščinam našel voljo za naprej in se še vedno znal tudi pošaliti. Umrl je 7. februarja 2016, na predvečer mednarodnega dneva molitve in ozaveščanja proti trgovini z ljudmi, v starosti 48 let zaradi posledic bolezni, dve leti zatem, ko je bil rešen iz izkoriščajočega kroga trgovine z ljudmi.

Prispevek Sodobno suženjstvo: izguba osebne svobode in dostojanstva. Izkušnja Ivana, ki je v Sloveniji postal žrtev trgovine z ljudmi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot kaže nedavna raziskava analitične družbe Polecat se izdelki kot so čaj, tobak, pasji briketi, igrače, kava, premog redno uvrščajo na sezname proizvodov, prek zapletenih globalnih dobavnih verig povezanih z modernim suženjstvom.

V analizi so izpostavljene tudi specifične geografske “vroče točke”, kjer je tveganje za suženjstvo višje. Na vrhu seznama je pristal premog iz Severne Koreje, sledita zlato iz Tanzanije in bombaž iz Uzbekistana. Visoko na seznamu sta tudi gramoz in tobak iz ZDA.

Po podatkih Globalnega indeksa suženjstva (GSI) z lanskega leta nezakonita industrija zasužnjuje kar okoli 46 milijonov ljudi po vsem svetu, njeni dobički pa znašajo okoli 150 milijard dolarjev letno.

Da bodo države sveta zajezile sporne prakse, so se zavezale tudi s podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj, in sicer so ukrepe na tem področju zapisale v osmem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredtoča na dostojno delo in gospodarsko rast. Do leta 2030 je potrebno sprejeti učinkovite takojšnje ukrepe za odpravo prisilnega dela, sodobnega suženjstva in trgovine z ljudmi ter prepoved in izkoreninjenje najhujših oblik dela otrok, tudi novačenja in uporabe otrok vojakov, ter do leta 2025 odpraviti vse oblike dela otrok.

Podrobneje

Foto: EPA

Prispevek V trgovino po sad dela novodobnega suženjstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Žrtve so IOM-u dejale, da so jih po tem, ko so jih zajeli tihotapci ali milice, prodali na mestnih trgih ali parkiriščih. Ta organizacija v poročilu ugotavlja, da je bilo tako prodanih na stotine podsaharskih Afričanov . Migrante v Libiji prodajajo za sužnje, tudi spolne, in to že za 200 ameriških dolarjev (189 evrov).  Ljudi, kot so slikopleskarji in krovci, prodajo po višji ceni. Ljudi kot sužnje prodajajo tudi za opravljanje gradbenih del, na koncu dneva pa jih ne plačajo, ampak jih prodajo novemu kupcu.

V Libiji vlada kaos po zrušenju dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011 po posredovanju zveze Nato.

Februarja je Unicef, ZN-ova agencija za otroke, izdala poročilo, ki ugotavlja, da je veliko otrok na poti iz Libije v Italijo prodanih v suženjstvo, izpostavljenih nasilju in spolnim zlorabam. Kot ugotavlja poročilo, je leta 2016 Sredozemsko morje prečkalo skoraj 26.000 otrok, večina brez spremstva, številne pa so tihotapci na poti zlorabljali.

Prispevek IOM: Afriške prebežnike v Libiji preprodajajo kot sužnje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek 23. avgust – mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njegovo odpravo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.